Jutri bodo na koroškem delu trase tretje razvojne osi simbolno zasadili prvo lopato in s tem naznanili začetek avtocestnih del tudi na Koroškem. To je za Koroško gotovo izjemen dogodek, saj se o tej cestni povezavi politika pogovarja že vsaj dve desetletji ali več in v tem času je zgodovina zabeležila vzpone in padce, naklonjenost in nenaklonjenost, optimizem in obup. Sedaj je projekt pripeljan do te točke, da ni več poti nazaj in Korošci so seda glede izgradnje te ceste brez skrbi, saj projekt prehaja v fazo realizacije.
V teh letih so bili različni župani in koroški politiki, ki so prepričevali oblast v Ljubljani, da Koroška potrebuje sodobno prometno povezavo. V zadnjih letih je bila zelo glasna tudi civilna iniciativa mladih, ki so z metodo pritiska vplivali na odločevalce, da je ta cesta nujna in da Koroška ne sme biti pozabljena. Mladinska iniciativa za 3. razvojno os je pred kakšnimi petimi leti izdala tudi nekakšen manifest za tretjo razvojno osjo, kjer je v desetih točkah ali kar desetih zapovedih strnila nujnost in pomen te ceste za Koroško. Ob jutrišnji slovesnosti je prav, da se teh desetih točk tudi spomnimo.
- Razvojni vidik: Zaradi več kot 60-kilometrske oddaljenost od avtocestnega križa in katastrofalne železniške povezave je Koroška popolnoma hendikepirana z vidika infrastrukturnega razvoja.
Rešitev je 3. razvojna os: Kvalitetna hitrocestna povezava prispeva k razvoju
številnih panog ter odpiranje in povezovanje regije s svetom. Hkrati pa bo regija
postala zanimivejša za investitorje.
- Gospodarski vidik: Slabe prometne povezave s Koroško onemogočajo
konkurenčen razvoj našega gospodarstva. Številni paradni konji Koroške so zaradi tega že propadli in povzročili veliko socialno stisko med Korošci.
Rešitev je 3. razvojna os: S hitrocestno povezavo bomo rešili in okrepili koroško
gospodarstvo, kar je predpogoj za ohranitev in razvoj novih delovnih mest v regiji.
- Socialni vidik: Ker je Koroška zaradi nerazvitosti in slabe prometne povezanosti regija z manj priložnostmi, se mladi s Koroške množično selijo v center države ali pa celo čez mejo. Demografska slika regije je vse slabša.
Rešitev je 3. razvojna os: Hitra cesta bi mladim omogočila dnevne migracije na
delovno mesto v večja središča Slovenije in s tem obstanek mladine v naši regiji.
Tako bi država omogočila enakomeren razvoj regij v Sloveniji.
- Varnostni vidik: Koroške glavne prometnice so večinoma v katastrofalnem stanju
in sprožajo resno vprašanje ustrezne prometne varnosti. Zaradi vedno večjega
števila avtomobilov, predstavlja trenutna prometna povezava s centrom države
vsakokratni izziv za šoferje, saj pelje cesta skozi številna strnjena naselja. Vlaganja
države v obstoječo infrastrukturo so zanemarljiva.
Rešitev je 3. razvojna os: Sodobna in urejena cestna infrastruktura, predvsem pa
hitra cesta, bo zaradi večje pretočnosti prometa ter kvalitetne cestne podlage
doprinesla k povečanju prometne varnosti na Koroškem.
- Ekonomski vidik: Koroška je zaradi slabe dostopnosti regija, ki ni zanimiva za
investitorje. Posledično to ne omogoča želenega razvoja regije, ki je večinoma
prepuščen na milost in nemilost koroških občin ter nekaj gospodarskih družb, ki še kljubujejo razmeram.
Rešitev je 3. razvojna os: Že sama gradnja hitre ceste na Koroško bi pomenila
zagon gradbenega sektorja in s tem nova delovna mesta. Po izgradnji sodobne
prometnice pa bi se regija odprla in postala zanimiva za vlagatelje.
- Vidik enakopravnosti: Kljub temu, da Korošci vplačujemo v državni proračun
popolnoma enak delež za cestnine, živimo v regiji z najslabšo prometno
povezanostjo. Razočarani smo, da se denar iz Ljubljane ne vrača nazaj v regijo, saj se je nenazadnje tudi s »koroškim denarjem« gradilo slovensko avtocestno
omrežje. Zdaj je zadnji čas, da del tega omrežja postane tudi Koroška.
Rešitev je 3. razvojna os: Z izgradnjo hitre ceste na Koroško bo regija postala
enakopraven del Slovenije in njenega decentraliziranega razvoja.
- Časovni vidik: Pot Korošca do centra države predstavlja več kot dve uri časa. V obe smeri pa to pomeni že polovico obveznosti delavca. Časovni vidik oddaljenosti predstavlja veliko težavo v redkih avtobusnih linijah iz regije v center in obratno.
Rešitev je 3. razvojna os: S hitrocestno povezavo bomo Korošci do avtocestne
povezave prispeli v skoraj pol ure, kar predstavlja primeren čas glede na stopnjo razvoja, ki jo poznamo.
- Vidik decentralizacije: Slovenija postaja vse bolj centralizirana. Vsake toliko časa država v periferiji ukinja svoje izpostave in urade.
Rešitev je 3. razvojna os: Z ustrezno cestno povezavo se bo omogočila lažja
komunikacija med izpostavami države po terenu. Z decentralizacijo pa se bodo
okrepila tudi regijska središča. Posledično bo presežena neenakost med regijami.
- Geostrateški vidik: Trenutne cestne povezave med Slovenijo in Avstrijo so
fokusirane predvsem na koridorja skozi Karavanke in Šentilj. Železniška povezava med Avstrijo in Slovenijo na Koroškem je praktično prekinjena.
Rešitev je 3. razvojna os: Hitra cesta na Koroško bo povezovala predvsem osrednjo Slovenijo z Avstrijo in preko tretjega koridorja naprej v osrednjo Evropo. S tem bo omogočena kvalitetna prometna komunikacija ne samo Koroške, temveč tudi Slovenije z osrčjem Evrope.
In 10: Tretja razvojna os nikakor ni samo projekt za Korošce, temveč je
predvsem razvojna prioriteta za zagotavljanje višjega standarda v celotni
Sloveniji. Zato je rešitev tega nujna izgradnja 3. razvojne osi na Koroško!
