V Slovenj Gradcu predstavili potek projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi

V knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec je v četrtek, 20. oktobra, potekal prvi
izmed sedmih načrtovanih regijskih dogodkov v okviru projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Dogodek je bil namenjen predstavitvi dosedanjih izkušenj v projektu sodelujočih občin in izvajalcev projekta Ministrstva za infrastrukturo (MZI) ter Geodetskega inštituta Slovenije (GI). Koroška je prva regija, kjer v projektu sodelujejo vse občine, dogodka pa so se udeležile tudi slovenjegraška podžupanja Martina Šisernik ter predstavnice občin Ravne na Koroškem, Dravograd in Mislinja.

 

Od leta 2016, ko se je projekt začel, se je vanj vključilo že 60 slovenskih občin, ki igrajo ključno vlogo pri postavitvi sistema ter si prizadevajo za višanje kakovosti življenja občank in občanov. V teh občinah so bili zajeti podatki o dostopnosti infrastrukture za invalide (npr. pločnikov, cest, križišč, toaletnih prostorov idr.), ki so vsem uporabnikom na voljo brezplačno in jim omogočajo lastno mobilnost, upravljavcem infrastrukture pa služijo za odpravo ovir v urbanih prostorih.

Vojmir Drašler, predstavnik MZI, ki projekt finančno podpira, uspešno priključevanje občin in izvajanje aktivnosti pripisuje predvsem trajnostni naravnanosti projekta, ki traja že šesto leto. V svojem nagovoru je še izpostavil, da projekt spoštuje in poudarja zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije o pravicah invalidov, EU Strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030 in Direktive (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve.

Vodja projekta na GI mag. Roman Rener je predstavil načrtovane aktivnosti, ki vključujejo
izpolnjevanje zavez in zahtev po dostopnosti. Ta omogoča orientacijo, navigacijo in multimodalnost učinkovite mobilnosti, ki jo projekt vpeljuje z enotnimi standardi zajema in obdelave podatkov o dostopnosti urbanih občinskih prostorov. Za prihodnost je napovedal širjenje projekta na omogočanje dostopne mobilnosti od točke A do točke B, ki vključuje dostopnost in mobilnost v petih okoljih bivanja: socialnem, zunanjem, notranjem, virtualnem in spletnem. Kot bistveno uporabno vrednost projekta je izpostavil načrtovanje t. i. predpotovanja (pre-journey), ki je pomembno za ljudi na invalidskih vozičkih, da lahko vnaprej načrtujejo svojo pot.

Potek terenskega zajema podatkov o dostopnosti urbane infrastrukture, ki ga izvajajo v sodelovanju z osebami z različnimi oviranostmi, je predstavil strokovni sodelavec GI Jani Demšar. Ob tem je izpostavil še nov sistem in enotni standard digitalnega pregledovalnika podatkov o dostopnosti za posamezne ciljne skupine projekta: osebe z okvarami vida, osebe z okvarami sluha, gibalno ovirane ter starejše.

Svoje izkušnje je z zbranimi delil tudi Stojan Rozman, predsednik nadzornega odbora Društva paraplegikov Koroške ter član Sveta invalidov na MO Slovenj Gradec, v projektu pa je zadolžen za zajem podatkov o fizični dostopnosti urbanih prostorov. Poudaril je, da sta za omogočanje ustrezne dostopnosti in mobilnosti v posamezni občini ključna trajna komunikacija in aktivno sodelovanje s predstavniki občine pri načrtovanju in nadzorovanju gradnje infrastrukture. Sam je sodeloval pri zajemu terenskih podatkov o dostopnosti v vseh koroških občinah in pravi, da jih pri načrtovanju poti v katero izmed omenjenih občin tudi uporablja. Obenem pa je poudaril, da bi bilo treba zajeti še veliko podatkov, zato upa, da se bo projektu pridružilo še več ljudi z različnimi oviranostmi, ki bodo sodelovali pri terenskih aktivnostih v prihodnje.

MO Slovenj Gradec se ponaša z naslovom Občina po meri invalidov, ki ga podeljuje Zveza društev invalidov Slovenije (ZDIS), podžupanja Martina Šisernik, ki vodi tudi občinski Svet za invalide, pa je predstavila izkušnjo pri načrtovanju in izgradnji bazenskega kompleksa v Slovenj Gradcu. Kot je dejala, so lahko izkušnje in znanje o dostopnosti za osebe z različnimi oviranostmi, pridobljene v projektu, uspešno prenesli in uporabili na konkretnem primeru gradnje ustrezno dostopnega bazenskega kompleksa, s katerim se bodo lahko ponašali v bližnji prihodnosti. Pri tem je pohvalila dobro medsebojno sodelovanje v projektu in dejala, da so vključno z županom, gospodom Tilnom Kruglerjem, vsi ponosni na dosežene rezultate.

Poleg fizične dostopnosti so na dogodku predstavili tudi projektne aktivnosti na področju ozaveščanja o spletni dostopnosti. Maša Malovrh, strokovnjakinja za spletno dostopnost z Beletrine, ki je podizvajalec projekta, je predstavila izsledke v okviru projekta izvedenih analiz dostopnosti spletnih mest v projektu sodelujočih občin s fokusom na koroških občinah. Rezultati analiz kažejo, da je na področju spletne dostopnosti še veliko prostora za izboljšanje, kar bodo poskušali v nadaljevanju projekta uresničiti na individualnih sestankih z občinskimi predstavniki, kjer jim bodo predstavljeni podrobnejši rezultati analize dostopnosti njihovih spletnih mest ter predlagane konkretne rešitve.