Uroš Zavodnik: »Galerije po svetu so že spoznale moč filmskega medija in njegov potencial, v Sloveniji pa je to šele v povojih.«

Režiser Uroš Zavodnik z Raven na Koroškem je za razstave v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu posnel šest dokumentarnih filmov o umetnikih in nastajanju njihovih del. Dokumentarni filmi nas popeljejo v zakulisje razstave in umetnikovega razmišljanja, s čimer lahko dela dosti bolj razumemo. 

Za razstave Koroške galerije likovnih umetnosti ste posneli šest filmov in sicer z avtorji Pinom Poggijem, Stojanom Brezočnikom, Sanelo Jahić, Urošem Potočnikom, Jårgom Geismarjem in Markom Požlepom. Od kod ideja, da umetniškim razstavam dodate filmsko podlago?

Snemati smo začeli na predlog kustosa KGLU Jerneja Kožarja, prvi umetnik, o katerem smo film posneli, pa je bil Pino Poggi. Na nek način film nadomešča katalog o razstavi, a je dosti bolj informativen in praktičen. Recimo Jårg Geismar je Šved, ki ustvarja v Nemčiji, žena pa je z Japonske. Ko je bil film posnet, ga je Jårg lahko v trenutku poslal svojim galeristom, drugim umetnikom in oboževalcem na Švedsko, v Nemčijo in na Japonsko.

Uroš Zavodnik in Stojan Brezočnik. Foto: Osebni arhiv

Pino Poggi je bil torej začetek serije filmov.

Že prvi projekt je nakazal potencial. Tak film, kot je denimo o evropskem umetniku Pinom Poggijem, lahko hitro zaokroži svet. Poleg tega so filmi drugačni, so posneti na dokumentaren način, a niso običajni dokumentarci, kjer bi nizali dejstva od začetka do konca, pač pa se dotaknejo tudi umetnikovega razmišljanja in odnosa do svojih del.

So bili umetniki pripravljeni za sodelovanje? O snemanju dokumentarnih filmov s slikarji imate dobre reference, dokumentarec o Jožetu Cjuhi za nacionalno televizijo je požel številne pozitivne kritike.

Odziv je bil izjemen, saj niso pričakovali, da bodo kar naenkrat dobili film o svojem delu. Vsi so sodelovali zelo odprto. Na ta način smo lahko dosti storili v kratkem času. Na razpolago imam recimo kakšen teden za izdelavo, takrat ko je razstava je tudi premiera filma, kar je edino smiselno – ko obiskovalci pridejo na razstavo si ga lahko takoj tudi ogledajo. Ko je imel Cjuha razstavo v Vili Manin v Italiji, ki velja za ekskluziven razstavni prostor, je bila tudi projekcija filma in odziv obiskovalcev je bil zelo pozitiven.

Jarg Geismar in Uroš Zavodnik. Foto: Osebni arhiv

Kakšen pa je bil odziv obiskovalcev? Filmski spremljavi umetniških razstav na Koroškem še nismo bili priča.

Zelo dober, saj tako vidijo na kak način umetnik ustvarja in na kak način se postavlja razstava, vidijo zakulisje celotnega proces in globino umetniškega dela. Z Jargom smo denimo obiskali tudi pokojnega slikarja Benjamina Kumpreja, kjer nastali so zadnji posnetki z njim. Galerije po svetu so že spoznale moč filmskega medija in njegov potencial s pridom izkoriščajo, v Sloveniji pa je to šele v povojih. S filmom lahko galerije nagovarjajo širši krog ljudi in privabijo tudi tiste, ki razstav ne obiskujejo.

Kako dolgo pa nastaja tak film? Verjetno imate precej dela, glede na to da ste pri snemanju in montiranju sami.

Medtem ko snemam že montiram. Za produkcijo imam približno pet snemalnih oziroma montažnih dni, v tem času mora biti vse storjeno da se lahko film ob otvoritvi zavrti.

 

Jon Petek