Mineva 10 let odkar je Dom Hmelina sprejel svojega prvega stanovalca. V tem desetletju delovanja je radeljski dom za starejše zaslužen, da se je na področju institucionalnega varstva marsikaj izboljšalo, kar nakazujejo tudi številna priznanja in nagrade. Je prvi koroški dom starostnikov z nazivom »Demenci prijazna točka« in »Družini prijazno podjetje«, prvi so uvedli izobraževanja otrok o bolezni demenca, zamislili in realizirali so tudi prilagojen park za obolele za demenco in za nepokretne, ki se skriva za samim domom, in še bi lahko naštevali. Direktorica Silva Duler nam v pogovoru oriše mejnike njihovega desetletja ter predstavi delovanje celotnega doma in vpetost v lokalno okolje.
V desetih letih se je na Koroškem na področju oskrbe starejših marsikaj obrnilo na bolje, precej tudi zavoljo vašega dobrega dela. Je na področju institucionalnega varstva starejših še veliko prostora za izboljšave življenjskih pogojev starejših?
Poslanstvo našega doma je, da s svojim delom in storitvami, ki jih nudimo, pomagamo starejšim, ki so se zaradi zdravstvenih težav ali drugih vzrokov odločili za institucionalno varstvo. Stanovalcem nadomeščamo in dopolnjujemo funkcijo doma in lastne družine. Trudimo se, da delamo tako, da naši stanovalci čutijo, da so sprejeti, dobrodošli in čim bolj zadovoljni. Prehod iz lastnega doma v institucionalno varstvo predstavlja vsakemu starejšemu eno najtežjih sprememb v življenju, zato želimo s svojim strokovnim delom, osebnim pristopom ter prijateljskim vedenjem vplivati na dobro počutje vseh naših stanovalcev in njihovih svojcev. Menim, da je kljub dobremu delu še veliko možnosti za izboljšanje pogojev starejših. Prav zaradi tega pri svojem delu nenehno iščemo in razvijamo nove pristope, s katerimi bi izboljšali življenje stanovalcev v domu kot tudi starejših v lokalnem okolju. Seveda pa bi vse to bilo za nas veliko lažje, če bi imeli boljše kadrovske normative.
Za svoje delo in inovacije ste prejeli tudi priznanja, nagrajeni ste bili s strani Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Koroška. Kaj vam tovrstna priznanja pomenijo?
Inovativnost je navdih. Je kultura, ki jo gojimo in negujemo ter se z njo, vsak dan, poslovno in osebnostno razvijamo. Povezovanje, sodelovanje in timsko delo vseh zaposlenih je v današnjem času postalo eden pomembnejših načinov soočanja podjetja z izzivi. Zaposlene spodbujamo k razmišljanju in podajanju koristnih predlogov. Na ta način vsi skupaj pišemo zgodbo uspeha našega podjetja. Skupen cilj ter želja, da našim stanovalcev in njihovim svojcem ponudimo nekaj več, sta nas pripeljala do srebrnih priznanj za inovacije »Višja kvaliteta življenja nepomičnih stanovalcev«, »Tematsko senzorični park« in »Znanje za življenje«, ki jih podeljuje Gospodarska Zbornica Slovenije, Območna zbornica Koroška. Priznanja so dokaz, da je naše delo dobro, ter spodbuda in vodilo, da s takšnim delom nadaljujemo še naprej.
Bolezen prizadene celotno družbo
Prvi na Koroškem ste pridobili naziv »Demenci prijazna točka«. Je demenca velik problem današnjih družin in skupnosti?
Da, bili smo prvi na Koroškem, ki smo prejeli ta naziv. Prav tako smo veseli, ker smo bili izbrani za koordinatorja demenci prijaznih točk na Koroškem. Celotna družba se sooča s problematiko bolezni demenca. Glede na to da smo dolgoživa družba in da se delež starejših povečuje, to tudi vpliva na število obolelih za boleznijo demenca. Opaža se, da za boleznijo demenca zbolijo tudi mlajši, ki so še delovno aktivni. Ker bolezen ne izbira in lahko prizadene vsakogar, je še kako pomembno, da se o tem pogovarjamo in osveščamo celotno družbo.
Na kakšne načine pomagate pri spopadanju z demenco?
Ob delu se nenehno srečujemo z ljudmi, ki so zboleli za demenco. Ker vemo, da bolezen ne prizadene samo bolnika, temveč tudi njegove bližnje, smo ves čas iskali in razvijali načine za osveščanje. Osveščamo torej o sami bolezni, njenih prvih znakih in vplivu na vse življenjske okoliščine, ki so za vsakega posameznika edinstvene. Nudimo pomoč in podporo svojcem, da lahko človek ob oskrbi in negi svojcev dlje časa ostaja v domačem okolju. Z aktivnostmi, ki jih izvajamo, dokazujemo, da želimo nekaj več – to je aktivno sodelovati pri ustvarjanju demenci prijaznega okolja.
Pa je nevednost oziroma premajhna ozaveščenost problematična?
Ljudje v domačem okolju njenih znakov ne prepoznajo pravočasno, zato napačno reagirajo na neobičajno obnašanje svojca. Velikokrat se zgodi, da mora svojec, ki skrbi za bližnjega, zaradi preobremenjenosti, nemoči in psihične izčrpanosti poiskati zdravniško pomoč. Želimo, da do teh situacij ne bi prihajalo, zato je Demenci prijazna točka v pomoč svojcem in seveda tudi obolelim, kjer dobijo odgovore na vprašanja in dileme.
Ozaveščajo tudi najmlajše
Omeniti moramo, da ste prejeli srebrno priznanje za inovacijo »Znanje za življenje«, kjer gre za ozaveščanje in izobraževanje otrok o bolezni demenca. S tem ste presegli zasnovo Strategije obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020.
Prepričani smo, da tudi otroci potrebujejo tovrstno znanje, saj se s to boleznijo soočajo v svojem domačem okolju in v družbi. S svojim delom premikamo pomembne mejnike na področju ustvarjanja demenci prijaznega okolja. Z inovativnim delom smo v pomoč pri ozaveščanju, prepoznavanju in destigmatizaciji bolezni. Vplivamo na družbo, ki bo lahko z zadostnim znanjem, pravočasnim prepoznavanjem bolezni ter sprejemanjem ljudi z boleznijo demenca zagotavljala kakovostno življenje vseh prebivalcev.
Ali se vključujete tudi v pomoč lokalni skupnosti, osebam izven Doma Hmelina?
Že vrsto let uspešno izvajamo aktivnosti, s pomočjo katerih ozaveščamo in informiramo ljudi o bolezni demenca v lokalnem okolju in širše. Na rednih mesečnih srečanjih, poimenovanih Alzheimer cafe, s pomočjo strokovnjakov in strokovnih delavcev doma želimo pomagati vsem, ki so se z boleznijo demenca srečali, za njo zboleli, ali pa jih ta tema zanima. Na teh srečanjih strokovno znanje ponesemo bližje ljudem, ki potrebujejo pomoč in podporo. Srečanja izvajamo v Radljah ob Dravi ter v Pamečah in Podgorju pri Slovenj Gradcu. V domu delujejo tudi druge skupine za samopomoč, kjer se srečujejo stanovalci in tudi obiskovalci iz lokalnega okolja. Sodelujemo z različnimi društvi in organizacijami, tako lokalnimi kot državnimi, s katerimi prirejamo kakšne predstave, predavanja, izobraževanja, druženja.
Ena izmed zanimivih inovacij je obsežen park tik ob stavbi doma, ki je posebej prilagojen za starejše ljudi in ljudi z demenco.
»Tematsko senzorični park« v Domu Hmelina je prostor, ki nas povezuje, združuje in daje neštete možnosti za ustvarjanje. Je v celoti ograjen in nudi varno gibanje tudi stanovalcem, ki so zboleli za boleznijo demenca. Stanovalci z boleznijo demenca ob visokih gredah, zasajenih z različno zelenjavo, zelišči in dišavnicami, spodbujajo svoja čutila. S tem se aktivirajo olfaktorni in gustatorni dražljaji. V parku se sprehajajo, rekreirajo, sodelujejo v terapevtskih obravnavah in različnih delavnicah, berejo pod krošnjami dreves, se udeležujejo prireditev na prostem, počivajo ali pa gredo v energijski kotiček, kjer se ob žuborenju vode in različnimi terapevtskimi kristali napolnijo s pozitivno energijo. Lahko pa se samo prepustijo zvokom narave – ptičjemu petju in šelestenju listja. Čez celo leto pa v kmečkem delu parka pobirajo plodove, kot so češnje, višnje, slive, jabolka, hruške, aronijo, ribez in ameriške borovnice. Kar se ne poje, pa skuhamo v slastno marmelado ali sok.
Največji kapital v podjetju so delavci
Je park dostopen tudi drugim občanom, ki ne stanujejo v domu?
Seveda, park je namenjen tudi obiskovalcem in ljudem iz lokalnega okolja. Večkrat gostimo različna društva, ki skupaj z našimi stanovalci izvajajo različne aktivnosti.
Ali svoje stanovalce vključujete tudi v lokalno okolje?
Skozi vsa leta delovanja doma smo okrepili tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo. Tako se skupaj s stanovalci vključujemo v aktivnosti, ki jih izvajajo Knjižnica Radlje, ŠENT, Koroški pokrajinski muzej, ŠKTM, sodelujemo tudi z osnovno šolo in vrtcem, katerim tudi kdaj vrnemo obisk. To je za stanovalce in otroke zelo prijetna izkušnja.
Za vsakega zdravstvenega ali socialnega delavca verjetno zaposlitev v domu starostnikov ni primerna, saj se zaposleni na stanovalce navežejo, veliko stanovalcev pa v domu dočaka konec svoje življenjske poti. To je lahko za zaposlene izjemno stresna in čustvena izkušnja. Kako se spopadate s to problematiko? Ali svoje osebje dodatno izobražujete?
Tudi to je področje, ki mu namenimo veliko pozornosti, skozi svoje delo se nenehno izobražujemo, se pogovarjamo, si vzajemno pomagamo. V domu veliko stanovalcev zaključi svojo življenjsko pot. Med zaposlenimi in stanovalci se skozi bivanje stkejo pristne vezi. Slovo stanovalca ima na zaposlene različen vpliv. Tisti, ki ob tem čutijo stisko, lahko o tem spregovorijo in dobijo pomoč, ki jim pomaga predelati čustva. Za zaposlene imamo organizirano supervizijo. To je pomoč, prek katere se lažje soočajo in premagujejo stres, ki je posledica dela, in s tem preprečujemo izgorelost. Prav tako imamo sestanke, na katerih govorimo o problemih, stiskah, težavah in občutkih. Velik poudarek dajemo izobraževanju na temo komunikacije.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da ste imetnik certifikata »Družini prijazno podjetje«.
Res je, že od leta 2013 smo imetnik osnovnega certifikata »Družini prijazno podjetje«, leta 2016 pa smo kot prvi dom za starejše na Koroškem pridobili polni certifikat, ki nam daje potrditev, da je naš trud dosežen. V vsem tem času smo izbrane ukrepe, ki prispevajo k lažjemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, vpeljali v našo organizacijo ter jih uspešno implementirali. K projektu smo pristopili zato, ker se zavedamo kako pomembna je uskladitev poklicnega in zasebnega življenja. Svojim zaposlenim že vseskozi ponujamo razne ugodnosti in aktivnosti, ki pripomorejo k dobremu počutju in klimi, s pomočjo certifikata in ukrepov pa smo še dodatno povečali pozornost do zaposlenih in njihovih družin. Med drugim za otroke zaposlenih med počitnicami organiziramo varstvo. Z izvajanjem vseh aktivnosti, ki jih prinašajo ukrepi, bomo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja še izboljšali, zaposleni pa bodo občutili pripadnost in zadovoljstvo, saj se zavedamo, da so največji kapital v podjetju delavci.
Kateri so največji izzivi, s katerimi se srečujete?
Želimo vplivati in izboljšati kakovost življenja naših stanovalcev kot tudi starejših v lokalnem okolju in širše.
Jon Petek
