Realni prihodki v trgovini na drobno so bili decembra 2025 sicer le nekoliko višji kot leto poprej, vendar mesečna gibanja prihodkov in podatki za celotno lansko leto kažejo na zadržano rast brez pravega razvojnega zagona. Rast prihodkov v letu 2025 je bila občutno nižja od rasti plač, Slovenija pa pri večini ključnih sektorjev zaostaja za povprečjem EU in tudi za nekaterimi sosednjimi državami. To potrjuje analiza podatkov v razdobju 2023 – 2025, iz katere je nedvoumno razvidno, da realni prihodki v trgovini že več zadnjih let stagnirajo. Eden od razlogov za to je tudi odliv kupne moči v sosednje države, kjer se širi nabor držav s 5-odstotno davčno stopnjo za osnovna živila.
Po podatkih SURS so bili realni prihodki v trgovini na drobno decembra 2025 le za 2,3
% višji kot decembra 2024. Če gibanje prihodkov primerjamo z novembrom 2025, so
prihodki ob izločitvi vpliva sezone in koledarja ostali nespremenjeni. Zadnji trije meseci
lanskega leta kažejo, da je obvezni zimski regres nekoliko obudil potrošnjo predvsem v
oktobru, ko je bil napovedan, medtem ko je bil njegov učinek v novembru in decembru
že precej omejen in se ni odrazil v vidnejšem odstotku rasti.
Na ravni celotnega leta 2025 so se realni prihodki v trgovini na drobno povečali za 1,5
%, kar je občutno manj od realne rasti plač, ki je po napovedih UMAR znašala 4,1 %.
To pomeni, da se višji dohodki prebivalstva niso prelili v večjo potrošnjo. Primerjava z
Evropsko unijo in sosednjimi državami kaže, da Slovenija pri ključnih segmentih
zaostaja. V obdobju januar–november 2025 je bila realna rast trgovine na drobno v EU
2,4 %, v Sloveniji pa 1,4 %. Pri živilih je bila rast v Sloveniji le 0,3 %, v EU pa 1,1 %.
Tudi pri neživilih in motornih gorivih je bila rast v Sloveniji nižja od evropskega
povprečja, medtem ko so nekatere sosednje države, zlasti Madžarska in Hrvaška,
beležile višje stopnje rasti.
Analiza prihodkov v trgovini na drobno v daljšem časovnem obdobju od 2023 – 2025,
ki jo najbolj celovito prikazuje spodnji graf kaže, da realni prihodki v trgovini na drobno
v širši sliki ostajajo na ravni stagnacije. Indeks realnega prihodka (100 = povprečje leta
2021) se je v letih 2023 in 2024 večinoma gibal pod ravnjo iz leta 2021, v letu 2025 pa
se je sicer približal tej ravni in jo občasno dosegel, vendar brez vidnejšega pozitivnega
trenda. To pomeni, da trgovina v realnem smislu v treh zadnjih letih še ni naredila
vidnejšega razvojnega koraka. V začetku leta 2025 so se sicer pokazali določeni znaki
izboljšanja, vendar se ta dinamika v drugi polovici leta ni nadaljevala. Gibanja ostajajo
neenakomerna in brez jasnega pospeška, kar potrjuje, da sektor trgovine deluje v
razmerah precej omejene rasti.
Podatkov o prodaji po blagovnih skupinah za leto 2025 sicer še ni na voljo, vendar večjih
sprememb v primerjavi z letom 2024 ni pričakovati. V letu 2024 so prihodki v trgovini
na drobno znašali 16 milijard evrov. 42 % tega zneska so predstavljali prihodki iz
prodaje neživil. Med njimi so največje blagovne skupine zdravila, medicinska oprema in
pripomočki, sledijo oblačila in obutev ter pohištvo in izdelki za dom. Prodaja živil
predstavlja slabo tretjino celotnih prihodkov v trgovini na drobno. Približno 15 %
prodaje predstavljajo motorna vozila, 10 % pa motorna goriva.
Odliv kupne moči v sosednje države ponovno postaja slovenski problem
Na Trgovinski zbornici Slovenije ponovno opozarjamo na odliv kupne moči v sosednje
države, tako zaradi nižjih stopenj DDV na osnovna živila, kot tudi zaprtja prodajaln ob
nedeljah. Slovenija z 9,5-odstotno stopnjo DDV na osnovna živila izstopa v primerjavi
s sosednjimi državami. Italija, Hrvaška in Madžarska imajo namreč že danes del
vsakodnevnih prehranskih izdelkov obdavčen s 5-odstotnim DDV. Avstrija pa je že
napovedala, da bo z julijem 2026 nižjo, 5-odstotno stopnjo, uvedla za del osnovnih živil.
Podobne znižane ali celo super znižane stopnje DDV za nekatera osnovna živila pa že
dolgo poznajo tudi mnoge druge države EU na primer Francija, Španija, Belgija, Poljska
in še bi lahko naštevali.
Ko naj bi z julijem 2026 ta ukrep stopil v veljavo v Avstriji bo Slovenija obkrožena z
državami z nižjo davčno obremenitvijo osnovnih živil. To bo po ocenah zbornice še
povečalo odliv kupne moči v sosednje države – pojav, ki je med obmejnim
prebivalstvom že prisoten, z večjimi cenovnimi razlikami, ki pravzaprav v Sloveniji že
nastajajo zaradi višjega DDV, pa se bo le še okrepil. Poleg nakupa hrane po nižjih cenah,
lahko potrošnik kaj hitro poseže še po drugem blagu in storitvah. Ta odliv kupne moči
v tujino seveda še pospešuje prepoved obratovanja prodajaln ob nedeljah v Sloveniji,
saj imajo sosednje države obratovalni čas ob nedeljah bistveno manj rigorozno urejen,
iz tega naslova pa opazneje izgublja tudi naš državni proračun.
Na Trgovinski zbornici Slovenije smo v zadnjih treh letih odločevalcem večkrat
predlagali, naj skrbno proučijo in prisluhnejo našemu predlogu o znižanju stopnje DDV
za osnovna živila, vendar smo žal vedno naleteli na »gluha ušesa«, zato jih ponovno
pozivamo k nujnemu sprejemu takšne odločitve.
TRGOVINSKA ZBORNICA SLOVENIJE
