Priporočila za reševanje položaja slovenskega kmeta

Poslanca SDS Tomaž Lisec in Alenka Helbl sta na novinarski konferenci predstavila priporočila za takojšnje reševanje položaja slovenskega kmeta. Kot sta poudarila, kmeta in njegovo delo veliko ljudi jemlje kot nekaj samoumevnega. V času epidemije koronavirusa kot tudi vojne v Ukrajini pa smo lahko videli, da hrana ni proizvod, ki je vedno dosegljiv. Kot se je pokazalo, gre za najbolj strateško surovino. In kako pomembno je kmetijstvo kot panoga. 

Tomaž Lisec je uvodoma predstavil nekatere podatke. V Sloveniji se je s kmetijsko dejavnostjo leta 2020 ukvarjalo 8% kmetijskih gospodarstev manj kot leta 2010, število kmetijskih gospodarstev s travniki in pašniki se je zmanjšalo za 6%, število kmetijskih gospodarstev s trajnimi nasadi za 13%, število kmetijskih gospodarstev z vinogradi za tretjino, same površine z vinogradi pa so se zmanjšale za 14%.

Kot je poudaril, “smo bili v zadnjem letu s strani vladajoče koalicije priča vrsti predlogov in tudi ukrepov, ki zgolj prispevajo k zatiranju slovenskega kmeta. V SDS smo v tem mandatu že sklicevali nujne seje Odbora za kmetijstvo, a ker ni bilo posluha, smo se odločili za sklic Izredne seje DZ, na kateri predlagajo naslednja priporočila:

  1.   – Vlado pozivamo, da nemudoma prilagodi okoljske zahteve za kmetovanje na območju Nature 2000 na način, da kmetom ne bodo onemogočale kmetovanja. Hkrati pa naj Vlada Republike Slovenije takoj začne uradni postopek za zmanjšanje obsega ozemlja Republike Slovenije v Naturi 2000.
  2.  – Vlado pozivamo, da zagotovi, da bo podnebne in okoljske ukrepe iz strateškega načrta Skupne kmetijske politike možno izvesti na kmetu dostopen način ter da bodo uporabni, izvedljivi ter trajnostni, finančna sredstva iz naslova skupne kmetijske politike pa naj se v celoti obdržijo v kmetijstvu oz. kmetijskem sektorju.
  3.   – Vlado pozivamo, da ne uvaja novih davčnih bremen ter zagotovi, da bodo plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) v celoti izvzeta iz plačila dohodnine.
  4.   – Vlado pozivamo, da vsa neposredna plačila in ostala sredstva v kmetijstvu uskladi z inflacijo.
  5.   – Vlado pozivamo, da nasprotuje sprejetju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.
  6.   – Vlado pozivamo, da nemudoma pripravi zakonske spremembe za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane ter postavi prehransko varnost Slovenije za prioriteto svojega delovanja.
  7.   – Vlado pozivamo, da sprejme ukrepe za ureditev verige vrednosti preskrbe s hrano in zagotovi pravične cene za kmete.
  8.   – Vlado pozivamo, da sprejme ukrepe za ureditev verige vrednosti preskrbe s hrano in zagotovi pravične cene za kmete.
  9.  – Vlado pozivamo, da zagotovi zmanjšanje populacije zveri in divjadi na nosilno kapaciteto okolja ter v prihodnosti učinkovito upravlja z zvermi in divjadjo na način, da se zaščiti prebivalstvo in omogoči varno kmetovanje.”

    Kot je še dejal Lisec, “ukrepi, ki jih v zadnjem letu sprejema vlada Roberta Goloba in celotna kmetijska politika, niso oblikovani v dogovoru s kmeti, niti niso oblikovani za kmete. Ogrožajo okoljske cilje, vodijo v zaraščanje kmetij, opuščanje kmetovanja ter širjenje zveri in tujerodnih vrst.

    Vlada Roberta Goloba tako s svojim ravnanjem, ustanavljanjem strateških svetov, uredbami in zakoni močno omejuje kmetovanje in s tem tudi ohranjanje slovenske krajine. Ogroža slovensko samooskrbo. Vlada mora zagotoviti pomoč kmetijstvu in z njim sodelovati pri pripravi ukrepov in zakonodaje. Da kmet ni tisti nebodigatreba, ki želi pobrati čim več subvencij, ampak zagotavlja strateško surovino, pridelke, brez katerih človek ne more preživeti, ob tem pa ohranja tudi slovensko kulturo in slovensko krajino.”

     

    Alenka Helbl je poudarila, “da smo v Slovenski demokratski stranki ves čas na strani slovenskega kmeta in da je bilo kmetijstvo vedno med prioritetnimi temami našega programa, saj je prav kmetijstvo tisto, ki ohranja slovensko kulturo in slovensko krajino. Slovensko podeželje namreč ustvarjajo ljudje, ki ohranjajo slovenstvo avtentično.  Kot je dejala, tudi naši obiski na terenu potrjujejo dejstvo, da vsak kmet v Sloveniji, ki prideluje hrano, prideluje strateško pomembne proizvode. V stranki SDS deluje tudi Forum za kmetijstvo in podeželje, ki združuje člane z vseh področij kmetijstva. Tako smo v letošnjem letu organizirali 3 regijska srečanja s kmeti, ki so predstavili svoje poglede, težave, tudi primere dobre prakse.” V nadaljevanju je naštela nekaj ukrepov, ki so bili sprejeti v prejšnjem mandatu:

    1. zagotovila dodatnih 310 milijonov € za namen nujno potrebnega prestrukturiranja slov. kmetijstva, povečanje njegove konkurenčnosti in investicije živilsko-predelovalnem sektorju (prvič več sredstev, kot zahtevajo evropski predpisi – 1, 78 milijarde evrov);
    2. skupno je bilo z ukrepi pomoči različnim sektorjem v kmetijstvu, prehrani in gozdarstvu izplačanih skupaj približno 27 milijonov pomoči iz PKP-paketov (v letu 2020 – 6.435.424 evrov, v letu 2021 – 20.599.241 evrov). Pomoč je bila namenjena rejcem goveda, drobnice in prašičev; pridelovalcem jabolk ter jedilnega krompirja; nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji; ribičem, ki izvajajo gospodarski ribolov; lovskim družinam in vinarjem. Skupni izplačani znesek pomoči v letih 2020 in 2021 iz različnih virov je bil 45.293.064 evra.
    3. zagotovljena je bila pomoč sadjarjem in vinogradnikom zaradi pozebe aprila 2021, za kar je bilo zagotovljenih približno 7 milijonov evrov iz proračunske rezerve.
    4. zaradi povečanja cen energentov in mineralnih gnojil je bil konec januarja 2022 sprejet Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov in mineralnih gnojil. Ta je določil enkratno finančno nadomestilo kmetom, in sicer v obliki pavšala na hektar zemljišča. V mesecu aprilu 2022 je bilo tako izplačanih 31,1 milijona evrov pomoči.
    5. finančno nadomestilo se je dodelilo tudi vsem čebelarjem, ki imajo v registru čebelnjakov vpisano najmanj eno čebeljo družino
    6. novela Zakona o kmetijskih zemljiščih je prinesla več poenostavitev na področju upravljanja kmetijskih zemljišč.
    7. z novelo Zakona o zaščiti živali se je dodatno zaščitilo predvsem domače hišne živali. Spremenjene so bile nekatere določbe glede odgovornega lastništva živali z uvedbo boljše sledljivosti izvora psa zaradi preprečevanja in omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi in prepovedjo privezovanja psov ter z uvedbo zahteve po osnovnem znanju o biologiji živali. Na novo so bile uvedene omejitve zasebnega lastništva eksotičnih vrst živali, prepovedana je bila evtanazija zdravih zapuščenih živali v zavetišču in usmrtitev živali zaradi pridobivanja krzna, omogočil se je tudi izrek višjih kazni za prekrške. Novela zakona je torej sledila zaščiti in dobrobiti domačih živali.