Evropa je v 19. in začetku 20. stoletja doživela hiter tehnološki razvoj, ki je za sabo potegnil temeljito družbeno preoblikovanje in vojaške spopade. To je povzročilo krizo evropske civilizacije in pojav totalitarnih sistemov: komunizma, fašizma in nacizma, ki naj bi zavladali Evropi in svetu.
Med seboj se sicer razlikujejo, vendar so bile njihove metode prevzema oblasti in načini vladanja identični. Nasilnemu prevzemu oblasti je sledilo ustoličenje velikih vodij, Mussolinija, Stalina, Hitlerja, Tita itd. Absolutno pokorščino svojih sodržavljanov so si zagotavljali z nasilnimi metodami pregona vseh, ki jim niso bili pripravljeni pokorno slediti. Pri tem so se opirali na strahovlado, tajno politično policijo, množične poboje, koncentracijska taborišča in montirane politične procese. Totalitarni sistemi so Evropo in preostali svet pognali v morijo 2. svetovne vojne, ki je l. 1945 prešla v hladno vojno in se končala s padcem Berlinskega zidu oziroma s propadom komunističnih režimov v Evropi.
Da bi premagali strahotne posledice, so številni podprli krepitev demokracije in svobode posameznika. Spodbuda k temu je bila ustanovitev Evropske unije kot zveze demokratičnih držav. S tem se je demokratična Evropa jasno opredelila in odmaknila od vseh totalitarizmov, saj so za demokratični svet nesprejemljivi. Evropski parlament je 2. aprila 2009 odločno sprejel resolucijo:
Evropska zavest in totalitarizem
Z njo obsoja vse totalitarne in avtoritarne režime, izrecno pa komunizem, fašizem in nacizem. Hkrati s sprejetjem te resolucije, je Evropski parlament predlagal vsem parlamentom držav članic, da v dokaz pripadnosti demokratičnim normam, enakopravnosti vseh državljanov in evropski civilizaciji to resolucijo potrdijo. Jasno je, da Evropski parlament pričakuje, da vlade in parlamenti članic to resolucijo sprejmejo v svoj pravnopolitični okvir in v političnem delovanju sledijo njenim načelom. To so storili parlamenti vseh držav članic z izjemo Slovenije. Še več, aktualna koalicija je vložila Zakon proti poveličevanju nacizma in fašizma, ki predstavlja jasen odmik od v demokratični Evropi uveljavljene obsodbe od vseh totalitarizmov, vključno s komunizmom.
Zato ZzR poziva Državni zbor Republike Slovenije, da zamujeno čim prej opravi, da potrdi resolucijo Evropskega parlamenta in tako tudi enak odnos do vseh totalitarizmov. Obenem pa naproša in spodbuja slovenske volivce, da ga pri tem podprejo in od svojih poslancev zahtevajo, da se nedvoumno opredelijo za demokracijo in človečnost.
Za Zbor za Republiko, 20,10,2024
Janez Remškar