Na začetku meseca oktobra 2023 je bilo na Ravnah na Koroškem pestro in zabavno. Odvijala se je namreč 6 dnevna mladinska izmenjava, kjer so poleg slovenske mladine sodelovali še mladi iz Portugalske, Grčije, Latvije in Srbije.
V današnjem času je individualna mobilnost posameznikov precej dostopna, zlasti mladim Evropejcem, vendar učna mobilnost še pridobiva na popularnosti, ko gre za preplet druženja, učenja, izmenjave izkušenj in mreženje med mladimi, ki jih druži enaka tematika.
Mladi, ki so se v času med 1. in 6. oktobrom 2023 udeležili mladinske izmenjave na Ravnah na Koroškem v okviru Erasmus+ projekta, so eno izmed svojih želj več kot uspešno dosegli.
Projekt ‘Digital Countryside’ – ‘Digitalno podeželje’ je zasnovan na podlagi pobude mladine iz različnih geografskih področij, ki svojo prihodnost vidijo v izven mestnem področju. Projekt je nadgradnja našega prejšnjega projekta ‘Podeželje za nas’ (‘Countryside for us’) in se nekoliko bolj poglobljeno posveča digitalnim veščinam in priložnostim, ki jih mladi vidijo, kot potencial razvoja in prepoznavnosti podeželja. Projekt vključuje različne specifike digitalizacije ruralnega okolja, medsebojnega povezovanja in večje vidnosti na svetovnem spletu. Projekt poudarja in ne zanemarja stare zanate, naravne in kulturne danosti, ampak jih izpostavlja skozi prizmo digitalnega okna v svet. Za ruralna področja namreč zelo pogosto velja, da nudijo manj priložnosti, zlasti za mlade in njihovo aktivno življenje. Projekt je tudi neke vrste strnjen pregled, kako se demografska stanja s časom spreminjajo, da so nekoč podeželske družine strmele v mesta zaradi službe, sedaj z izbruhom nedavne zdravstvene epidemije (Covid-19) pa mladi vidijo podeželje kot prihodnost, katerega lahko v demografskem smislu znova poživijo in sicer z vpeljavo inovativnega mladinskega dela, ki bi jim omogočalo zdravstveno varno bivanje v odročnem okolju in hkrati poslovno priložnost za razvijanje poslovnih idej, npr. inovativna dela na daljavo. Še vedno na splošno velja, da so ruralna področja podhranjena s poslovnimi ponudbami. Preko projekta pa želimo izpostaviti, da so epidemiološke ovire dejansko odlično priložnostno izhodišče za inovativno povezovanje mladih. Življenje v bolj ali manj odročnih izven mestnih področjih se je čez noč spremenilo v privilegij, katerega se mladi v nezadostni meri zavedajo. Vidijo le majhen del svojih prednosti, vendar mladina iz drugih držav, v tem primeru iz naših partnerskih organizacij, prepoznava prednosti iz drugega zornega kota. S tem v zvezi želimo mladino iz različnih evropskih držav med seboj povezati, da bi med seboj izmenjevali in tudi nadgrajevali ideje in začetne izkušnje pri razvoju lastnih idej, ki bi jim večale podjetniške in/ali zaposlitvene možnosti v ruralnem okolju.
Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (ZKŠTM) je imel posluh za njihovo idejo ter jim v gostiteljskem smislu odprl svoja vrata, za povrh pa je celotno projektno zasnovo prijazno podprla slovenska nacionalna agencija MOVIT, predvsem v finančnem delu izvedbe, kot tudi v podpornem smislu.
Odlična koordinacija zaposlenih v oddelku turizma in mladinskih dejavnosti je pripeljala do več kot uspešno izpeljane mladinske izmenjave, saj se ta razen pisem zahvale prepozna tudi po iskrah v očeh, objemih in širokih nasmehov mladih.
“Mladinska izmenjava omogoča eni ali več skupinam mladih, da gostujejo pri skupini iz druge države in sodelujejo pri skupnem programu aktivnosti. Ti projekti vključujejo aktivno sodelovanje mladih in jim omogočajo, da odkrivajo različne družbene in kulturne stvarnosti in se jih začnejo zavedati, se učijo drug od drugega, razvijajo podjetniški duh in postajajo aktivni državljani,” kot je poudaril vodja in organizator mladinske izmenjave Tim Kolar-Erat iz oddelka za turizem in mladinske dejavnosti ZKŠTM.
Poleg formalno predvidenih delavnic so bili mladi deležni tudi medgeneracijskega druženja (peka potice in štrudla v Koroškem medgeneracijskem centru), urjenja fizične kondicije ter tudi razvijanja občutka za sobivanje z živalmi.
Vseh 6 dni izmenjave so se na Ravnah, drugod v Mežiški dolini in tudi po Sloveniji odvijale delavnice na temo naravovarstva, kulture, kulturne dediščine, kulinarike in turizma, natančneje ”Digitalno podeželje”. Različna društva in organizacije, predvsem na Ravnah in v okolici so aktivno sodelovale pri organizaciji številnih delavnic mladinske izmenjave, mladi so se med drugim preizkusili v peki štrudla in potice v Koroškem medgeneracijskem centru, odkrivali muzeje in kulturno dediščino Raven (obisk muzeja Ravne, Galerije Ravne, Gradu Ravne in Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika), na Prežihovini so se udeležili tradicionalnega prešanja mošta, ki ga je organiziral Koroški pokrajinski muzej, se preizkusili v kovaštvu (kovaška delavnica Tilna Šumaha), obiskali fizioterapijo za pse Dogs4motion (Jana in Primož Gamsa sta organizirala zelo poučno delavnico), prisluhnili delavnicam Kluba Koroških študentov, Ljudske univerze Ravne – predstavitev organizacije ter ”hitri” tečaj slovenščine, imeli športni dan v športnem centru Ravne, odkrivali čare Uršlje gore (domače kosilo na gori ter peka kostanjev v spremljavi z domačim moštom, predstavitev čebelarstva), uživali v Koroškem kulinaričnem dogodku (degustacija modernega mošta mladega podjetnika Žaka Glinška, degustacija tradicionalne Koroške kulinarike), v prostem času so se nekateri mladi spustili po najdaljši jeklenici v Sloveniji ter obiskali tudi druge kraje po Sloveniji – Slovenska Istra (primerjava aktivnosti na podeželju v Slovenski Istri, obisk vasice Marezige (degustacija lokalnih dobrot, obisk Vinske fontane) in še in še.
“Veseli smo, da so mladi pridobili nabor izkušenj in idej, kako s svojo aktivno participacijo spreobrniti naravne, turistične in kulturne danosti podeželskega okolja v trajnostni razvoj turistične ponudbe na podeželju in s tem povzdigniti prepoznavnost podeželja na višjo raven. Odprte potenciale ohranjanja ali dodatnega razvoja podeželja predstavljajo zlasti naravna in kulturna dediščina podeželskega okolja. Da bi mladi potenciale lahko izkoristili, se preselili nazaj na podeželje, smo morali uporabiti inovativen pristop za razvoj podeželja. Z mladinsko izmenjavo so mladi pridobili nove ali izboljšali obstoječe kompetence in jih bodo tako lahko uporabili za nadaljnji razvoj domačega okolja in hkrati širšo kulturno, naravno in turistično ponudbo,” pa je ob koncu 6-dnevnega dogajanja povedal Tim Kolar-Erat.
Projekt bo uradno zaključen 29. februarja 2024, vodilni v ZKŠTM pa že danes vidijo potencial za izvedbo projektov tudi v prihodnje – ti bodo nadgradnja izvedenih projektov ter prenos dobrih praks. Tekom izvedbe mladinske izmenjave so se porodile tudi nove ideje in predlogi za bodoče učne mobilnosti, ki bodo ZKŠTM zapeljale v sveže ideje mladine, nova sodelovanja ter ponovne mladinske aktivnosti. Kot pravi Tim Kolar-Erat jih je tokratna izkušnja navdihnila za nadaljnjo nadgradnjo mladinskega poslanstva. Tudi v prihodnje si želijo biti del progama Erasmus+, poleg tega pa so sprejeli tudi povabila drugih organizacij, da se udeležijo njihovih projektov kot projektni partnerji – v letu 2024 se bodo mladi iz lokalnega okolja tako udeležili številnih projektov po Evropi.
