Tako kot v drugih desetih koroških občinah, je tudi Mežica tista, kjer se lokalna oblast z minulimi volitvami ni menjala. Nihče od Mežičanov se ni opogumil in se podal v predvolilni boj z aktualnim županom Dušanom Kreblom, ki je nedavno pričel že s četrtim zaporednim mandatom. V intervjuju smo z županom spregovorili o aktualnih temah v občini, o njeni preteklosti in prihodnosti.
Nedavno je v Mežici pustošil hud požar, kjer so do tal pogorele lesene ute, poškodovani so tudi bližnji stanovanjski objekti. Kakšna je vloga občine pri tovrstnih dogodkih? Bodo občani deležni kakšne občinske pomoči?
Požar sicer ni imel velikih razsežnosti, a glede na to, da je bil v samem centru občine in s kakšno intenziteto je izbruhnil, smo imeli izredno srečo, da ni prišlo do katastrofe. Lahko bi pogorelo celo ožje mestno jedro. Zahvala gre tudi gasilcem, za uspešno intervencijo. Naslednji dan smo takoj pristopili k reševanju te škode na način, da smo se povezali s Centrom za socialno delo Ravne na Koroškem in smo že v prvem tednu po požaru vse prizadete povabili na občino, kjer so lahko dvignili vloge za oceno škode. Te vloge rešuje CSD. Gre za izredno denarno pomoč, ki ni vezana na socialni status. Upam, da bo znesek dovolj visok, da bodo občani lahko nadomestili vsaj izgubljen les za kurjavo. Na odločanje na občinskem svetu pa čaka vloga o finančni pomoči glede na malo bolj kompleksno oceno škode, ki jo bodo oškodovanci predložili na občino.
“Sanacija je lahko zgodba o uspehu, a jo je treba v najkrajšem možnem času zaključiti.”
Že nekaj časa imamo novo vlado in novega okoljskega ministra, ki je na zaslišanju za ministrski stolček dejal, da je sanacija svinčene Zgornje Mežiške doline ena izmed njegovih prioritet. V tem času ste že sedli za skupno mizo. So na vidiku konkretne rešitve za bolj učinkovito sanacijo?
Kot lokalna skupnost smo že v lanskem letu jasno povedali kakšna so naša stališča. Ugotavljamo, da je pot sanacije pravilna, a za resnično uspešno dokončanje te zgodbe potrebujemo večji finančni vložek. Res je, da sem bil na pogovoru pri novem ministru, a je povedal le to, da bo zadevo temeljito pregledal in da lahko po lokalnih volitvah pričakujemo nov sestanek.
Kaj lahko občina na letni ravni s trenutno višino finančne pomoči sploh postori?
Dejstva so takšna: za leto 2019 je za celoten program, torej obeh lokalnih skupnosti in koordinatorja programa NIJZ Ravne na Koroškem, namenjenih 750 tisoč evrov. Mežici od te celote pripada 30 odstotkov sredstev, kar pomeni, da bomo v naslednjem letu prejeli 225 tisoč evrov. To je premalo. Z vsem spoštovanjem do javnih financ – s tem denarjem ne moremo uspešno zaključiti sanacije našega okolja.
Mislite, da bo Jure Leben uslišal želje Mežice, Črne na Koroškem in ravenskega NIJZ? Za razliko od prejšnje okoljske ministrice, ki je bila mnenja, da narava vse sanira sama.
Minister Leben je po našem sestanku javno izjavil, da bo začel sanacijo najmanj petih vrtcev v Celjski kotlini, kjer se srečujejo s podobno okoljsko problematiko kot mi. Če lahko špekuliram, da je v preteklosti sanacija enega vrtca stala bistveno več kot 200 tisoč evrov, lahko rečem, da naša dolina dobi manj kot drobtinico. Naj dodam, da je bilo v preteklosti velikokrat izpostavljena problematika na Celjskem, ko se je še pod prejšnjo sestavo državnega zbora vlagal zakon o sanaciji Celjske kotline, in po moji oceni se je sanacija Zgornje Mežiške doline zlorabljala kot primer slabe prakse. Ministru sem dejal, da je lahko ta sanacija zgodba o uspehu, a jo je treba v najkrajšem možnem času zaključiti.
“Želja je, da bi športni park služil tako domačim športnikom in osnovnošolcem kot tudi turistom, ki prihajajo na športne priprave.”
V zadnjih letih je bila ureditev športnega parka eden vaših večjih projektov. Zgrajen je bil objekt namenjen nogometašem in drugim športnikom, ki prej niso imeli primernih prostorov. Kaj na področju urejanja športnega parka še sledi?
V razvojnih aktih in proračunskih napovedih je športni park prioriteta. A poudarim naj, da se brez finančnih virov tega ne moremo uspešno lotiti. V letošnjem letu smo brez velikega pompa z direktorjem Tovarne akumulatorskih baterij Bogomirjem Auprihom dosegli dogovor o sto tisoč evrov vredni donaciji za ureditev atletske steze, ta pa je že v teku. Celoten projekt obsega še reflektorje, obnovo tribun in igrišče za mali nogomet. Če investicijo finančno ovrednotim, pa za našteto potrebujemo še približno milijon evrov. Želja je, da bi športni park služil tako domačim športnikom in osnovnošolcem kot tudi turistom, ki prihajajo na športne priprave.
V fazi rekonstrukcije je regionalna cesta med Mežico in Črno na Koroškem, kamor bo umeščena tudi kolesarska steza. Tako bosta Črna in Mežica povezani in varno dostopni tudi s kolesom. Kako pa je s povezavo v drugo smer, torej skozi samo občino in iz Mežice proti Prevaljam?
To, da so potrebne kolesarske povezave, je bilo v naši občini prepoznano že pred slabimi dvajsetimi leti. V začetku prejšnjega desetletja so se celo že začeli zametki kolesarske steze pri Štrikarjevem mostu, sedaj pa povezava postaja realnost. V zadnjih dveh letih in pol sem bil na vseh koordinacijah pri načrtovanju pri regijskih razvojnih projektih in opozarjal, da je potrebno povezovalno kolesarsko pot umestiti v regionalni program. Na državni ravni se je pred leti zgodil popoln preobrat v miselnosti, saj so v preteklosti zagovarjali, da okviru regijskih razvojnih programov lahko financirajo samo kolesarske poti znotraj mestnih jeder. Zdaj je filozofija takšna, da je treba povečati mobilnost med občinami in kraji, za povezovalne kolesarske poti pa so na celotnem območju Koroške namenjena državna sredstva. Skozi Mežico je vrednost te naložbe okoli dva milijona evrov. Iz tistega dela finančne pogače, ki smo ga dobili pri delitvi regijskih razvojnih projektov, bomo financirali slabo desetino, ostali del pa bo prevzela Direkcija za ceste.
Pred desetletji je bila Mežica prava turistična atrakcija. Smučišče s sedežnico, kjer so med drugim potekala tekmovanja FIS, velik hotel, kopališče, … Danes je zgodba povsem drugačna, turist v Mežico redko zaide, prespati pa skorajda nima kje.
Turistična ponudba je v Mežiški dolini slaba. S tem ne mislim kritizirati ponudnikov, pač pa ugotavljam dejstva. Dolina ima veliko naravnih potencialov, a ljudje tukaj ne živimo s turizmom. V tem okolju se potenciali niso razvijali, kakor bi bilo potrebno, posledično so se zapirali hoteli po celotni dolini, ne samo v Mežici. Osnovni problem vidim v tem, da na ni nosilcev turistične ponudbe, ki bi nakazovali tempo.
“Žal lokalne skupnosti, ne samo občina Mežica, nimajo toliko sape, da bi lahko v celoti financirali gradnjo stanovanj.”
V domeni občine sicer ni, da bi razvijala turistične produkte, a vseeno najdemo primere, kjer je občina vpeta v razvoj turizma. Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti na Ravnah na Koroškem, ki je financiran s strani občine, je nosilec turistične dejavnosti kraja. V Mežici takšne povezave med občino in občinsko turistično organizacijo ni.
Turizem je gospodarska dejavnost, prav tako kot kakršna koli druga obrt. Kar se tiče proizvodne dejavnosti ima Mežica mnogo uspešnih podjetnikov, a na področju turizma zaenkrat beležimo še vedno velik manjko. Mislim, da bi se podjetniki tega morali bolj smelo lotevati. Mežica ima namreč izvrstno lego, saj je do prvega visokogorskega smučišča le nekaj deset minut vožnje. Mladi, ki bistveno drugače razmišljajo kot starejši, so sicer začeli prepoznavati potenciale in v to vlagati svoj kapital.
Nekdanji hotel ravno v tem času doživlja transformacijo v stanovanjsko stavbo, kar je glede na pomanjkanje stanovanj dobrodošlo. V Mežici kakšen stanovanjski blok že vrsto let ni bil zgrajen. Se mogoče kakšen stanovanjski sklad zanima za gradnjo neprofitnih stanovanj? Vemo namreč, da je proračun občine mnogo premajhen za tovrstne projekte.
V urbanem centru občine imamo lokacije, kjer gradnja več stanovanjskega objekta ne bi bila problem. Vedno več zaposlitev v TAB-u kar kliče po novih stanovanjih. Žal lokalne skupnosti, ne samo občina Mežica, nimajo toliko sape, da bi lahko v celoti financirali gradnjo stanovanj. Iskreno si želimo ter se trudimo, da bi v ta projekt vključili lokalna podjetja, ki največ zaposlujejo.
Nova prometna ureditev, kjer ste Gosposvetsko ulico in Celovško cesto preuredili v enosmerno, je preusmerila del prometa na Podjunsko ulico. Tamkajšnji prebivalci so zaradi povečanega prometa in neurejene poti za pešce precej nezadovoljni s to potezo. Mogoče za konec še pojasnilo o spremembi prometnega režima.
Ideja o spremembi režima je bila realizirana na pobudo Sveta staršev naše osnovne šole. Zahtevali so, da se varna šolska pot iz naselja Stržovo proti Mežici vendarle uredi, kar je povsem legitimno in normalno. Res je, da se je za nekatere prebivalce podaljšala pot domov in da je Podjunska ulica posledično bolj obremenjena, a nedopustno je, da čakamo, da se kakšnemu pešcu zgodi nesreča. V danem trenutku je to rešitev, ki omogoča na teh cestiščih večjo varnost vsem udeležencem v cestnem prometu. V Občini Mežica pa se bomo še naprej prizadevali za trajno rešitev in ureditev Podjunske ceste in celotnega prometnega režima na področju naselja Stržovo.
Jon Petek
