Onesnaženost zraka in zemlje, predvsem s svincem, je v Mežiški dolini problem že desetletja, z obratom za čiščenje s težkimi kovinami onesnažene zemlje pa bodo poskušali problem zmanjšati. V javnosti pa se porajajo vprašanja, če bo obrat okolju škodil.
Dvomilijonski projekt čiščenja zemlje
Envit in Arhel iz prestolnice sta na Prevaljah, natančneje v Dobji vasi, postavila demonstracijski objekt obrata čiščenja s težkimi kovinami onesnažene zemlje. Dovoljenje Agencije Republike Slovenije investitorjem dovoljuje predelati 1500 ton zemlje na leto, začeli bodo z zemljo, ki je v bližini obrata, med drugimi bodo čistili tudi zemljo v Rudarjevem v Črni na Koroškem, kjer je v neposredni tovarna svinčenih baterij TAB. Čiščenje zemlje v novem prevaljskem obratu je poskus dokazovanja uspešnosti nove metode čiščenja, ki je financiran iz evropskega projekta Life – okolje v vrednosti dobrih dveh milijonov evrov.
Pomisleki o negativnih vplivih obrata na okolje
Civilni odbor na Ravnah na Koroškem in okoliški prebivalci v Dobji vasi pa se sprašujejo, koliko lahko sam obrat negativno vpliva na že tako onesnaženo okolje v Mežiški dolini. Investitorjem očitajo tudi neinformiranost glede projekta. Investitorji so namreč zagotovili, da negativnih vplivov na okolje absolutno ne bo, prav tako ne bodo delovali v takšnem obsegu, da bi očistili celotno dolino, ker niso komunalno podjetje. Za mnenje pa smo povprašali tudi ravensko območno enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer so do prevaljskega obrata dokaj nevtralni. Čiščenje toksičnih elementov iz zemlje je po njihovem mnenju smiselno, pri negativnih vplivih pa je pomembno, kako jih vrednotimo in dojemamo; nekatera tveganja ljudje sprejmejo lažje kot druga
»Tako lahko človeka skrbi za zdravje zaradi prašenja onesnažene zemlje, ki jo v obrat prepeljejo, hkrati pa ga ne skrbi za zdravje pri vrtnarjenju na onesnaženi zemlji lastnega vrta.« Matej Ivartnik, NIJZ OE Ravne
Težka industrija pušča velike posledice
Rudnik svinca in cinka v Mežici ter topilnica svinca v Žerjavu sta okolju v Zgornji mežiški dolini pustila hude posledice. Rastlinje, ribe in druge živali so v Žerjavu dobesedno odmirali, prav tako so zaradi posledic bolezni, povezanih s toksičnimi kovinami umirali zaposleni v rudniku in topilnici ter okoliški prebivalci. Stanje pa se z novimi tehnologijami in bolj ostrim nadzorom, kot je bil pred desetletji, izboljšuje.
V Zgornji Mežiški dolini je Program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zadnjih letih prenesel precej izboljšav, še vedno pa je veliko vrtov, kjer ljudje vrtnarijo na onesnaženi zemlji, in še vedno je možno kupiti in uporabljati gradbeni material z visokimi vsebnostmi težkih kovin. Če je nekako logično, da toleriramo preteklo onesnaženje, pa je nedopustno toleriranje svežega.« mag. Matej Ivartnik, NIJZ OE Ravne
Prav tako se izboljšuje tudi stopnja svinca v krvi otrok v Mežiški dolini, ki ga z odvzemom krvi testira NIJZ.
Potrdimo lahko, da so le te od začetka izvajanja programa precej padle (mediana se je praktično prepolovila, na začetku programa je imel vsebnost svinca nad 100 µg/l vsak drugi otrok, sedaj vsak deseti). mag. Matej Ivartnik, NIJZ OE Ravne
JP
