Balkanska tobačna tihotapska pot pelje tudi na Koroško

Država draži tobačne izdelke in zakonsko omejuje njihove uporabnike, črni trg le-teh pa cveti. 10 % vseh prodanih tobačnih izdelkov v Sloveniji prihaja s črnega trga, razširjen pa je tudi na Koroškem.

Država neproporcionalno v primerjavi s povprečno slovensko plačo zvišuje trošarine na tobak in tobačne izdelke in slovenski kadilec si vsako leto s svojo plačo lahko kupi manj zavojčkov cigaret. Slednje privede do tega, da vedno več ljudi išče alternative, kako bi svojo drago razvado še naprej vzdrževali. In tukaj se pojavi črni trg, ki je v vseh evropskih državah, tudi v Sloveniji, iz leta v leto večji.

Cigarete v zadnjih letih za 100 odstotkov dražje

V zadnjih desetih letih je dvig trošarin na tobačne izdelke v Sloveniji zavojček cigaret podražil skoraj za 100 %, za povprečno slovensko plačo pa na žalost ne moremo reči podobno. Zaradi tega cveti črni trg, ki pa je zaradi geografske lege in tranzitnosti Slovenije zelo priljubljen. Ko neobdavčeni ali ilegalni izdelki prečkajo mejo med Hrvaško in Slovenijo, imajo odprto pot po državah schengenskega območja – v času begunske krize so razmere na mejnih prehodih sicer ostrejše.

V Slovenijo ali preko nje gre dnevno ogromno transportnih vozil iz držav, kjer so tobačni izdelki občutno cenejši kot pri nas. Največje količine ilegalnih tobačnih izdelkov priplujejo v Luko Koper, največ zaseženih tobačnih izdelkov v cestnem prometu pa prihaja iz Bosne in Hercegovine, kjer zavojček najbolj priljubljenih cigaret znamke West stane 1,86 evra, v Sloveniji pa kar 3,50 evra.

Največ ilegalnih tobačnih izdelkov prispe v Luko Koper.

Tobačna pot na Koroško

Priljubljena regija za trgovanje s tobačnimi izdelki pa je tudi Koroška. V primerjavi z osrednjo Slovenijo je povprečna bruto plača Korošca nižja za skoraj tristo evrov, cena cigaret pa je na vsakem prodajnem mestu v državi enaka, zato je koroška regija bolj nagnjena k zatekanju na črni trg po tobačne izdelke. Dostopnost izdelkov črnega trga ni problematična, saj je na Koroškem relativno veliko tovornega prometa z Balkana zaradi velikih industrijskih podjetij, kot sta Železarna Ravne in TAB. Posamezni vozniki tovornjakov imajo že kar stalne stranke, ki cigarete iz Bosne in Hercegovine ter drugih držav Balkana naročajo zase ali za preprodajo. Drugi viri cigaret pa so številni delavci, zaposleni pri koroških podjetnikih, ki ob koncu tedna odhajajo domov v Bosno in Hercegovino, ob vrnitvi na Koroško pa prinesejo še kakšno »šteko« cigaret viška. Tako si pač popravijo sicer skromen standard.

Korošci po gorivo v Avstrijo, Avstrijci po cigarete na Koroško  

Zaradi dražjih pogonskih goriv mnogo Korošcev že kar nekaj časa polni rezervoarje svojih avtomobilov prek meje, na drugi strani pa Avstrijci potujejo k nam po cigarete.  Pri naših severnih sosedih so cene tobačnih izdelkov še višje kot pri nas, kaj šele v državah Balkana. Za škatlo cigaret je v Avstriji treba odšteti več kot 5 evrov. Slovenija se počasi približuje evropskim cenam, a dokler so cigarete pri nas še cenejše, bodo avstrijski kadilci obiskovali slovenske trgovine. Na Koroškem sta trgovini na mejnima prehodoma Holmec in Vič zelo obiskani, kjer Avstrijci kupujejo cigarete zase in seveda za črni trg v Avstriji.

Zakonsko dovoljena meja uvoza cigaret iz držav, ki niso vključene v Evropsko unijo, je 200 cigaret, torej 10 škatel ali 250 gramov tobaka. V državah znotraj EU pa je omejitev višja, in sicer 800 cigaret, 40 škatel ali kilogram tobaka, kar je za avstrijsko nakupovanje v Sloveniji precej ugodno, delo pa jim olajša še odprta schengenska meja, ki pa se na avstrijski strani – resnici na ljubo – vse bolj zapira.

Jon Petek