Nov predlog ustanovitve pokrajin predvideva dvanajst pokrajin, med njimi pa ni samostojne Koroške. Korošci bi si Koroško-šaleško pokrajino delili z Velenjem, kar je tako za Korošce kot Velenjčane nesprejemljivo.
Želja po ustanovitvi pokrajin je na slovenskem političnem parketu prisotna že več kot desetletje, najbližje realizaciji je bila prva vlada Janeza Janše z zakonodajo, ki jo je pripravil takratni minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar. Danes se zopet približujemo ustanovitvi, a trenuten predlog delitve pokrajin precej razburja javnost.
Sprva je predlog nakazoval na delitev Slovenije na enajst pokrajin, in sicer Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino. Strokovna skupina je ob tem predlagala, da bi bili sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin vsak v svoji občini oziroma drugem delu pokrajine. V različnih občinah bi bili tudi sedeži nove pokrajine Koroške. V prejšnjem predlogu za pokrajinsko razdelitev bil sedež pokrajine Koroške v Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškem sedež pokrajinskega sveta, sedež sveta občin pa bi bil v Dravogradu.
Že omenjeni predlog ni zadovoljil vseh Korošcev, saj si nekateri, sploh v Mežiški dolini, želijo sedeža pokrajine na Ravnah na Koroškem. Nov predlog pa je Korošce dodobra razburil, saj predvideva, da bi si pokrajino delili s Šaleško. Kje bi bil sedež skupne pokrajine, ki zajema kar dve mestni občini, ni jasno. Takšna delitev za Koroško ne pride v poštev, so mnenja mnogi Korošci.
Ravenski župan Tomaž Rožen je bil oster na družabnem omrežju Facebook, kjer je zapisal: “Prvič od kar obstajajo razmišljanja stroke, politike, drugih javnosti ali kogarkoli se je pojavil predlog, da Koroška ni samostojna pokrajina ali regija (vir: Koroski večer). Vsi dosedanji predlogi (pa ne glede na to, kdo jih je delal) so imeli Koroško kot samostojno pokrajino. Zato me je današnji “strokovni” predlog zelo negativno presenetil in tudi prizadel. Katastrofa in ponižanje, popolnoma brez poznavanja naše realnosti, brez srca in iz udobnih foteljev svojih profesorskih soban. Bolj pišem, bolj mi je slabo… Verjamem, da nas državna politika ne bo pustila na cedilu. Brez Koroške ni Slovenije.”
NK