Včeraj je bila v prostorih PGD Dravograd okrogla miza na temo delavcev migrantov na Koroškem. Na okrogli mizi sta o problematiki številnih Korošcev, ki si kruh služijo čez mejo v sosednji Avstriji, spregovorila poslanec državnega zbora Andrej Šircelj in evropska poslanka Romana Tomc.
Romana Tomc je tudi pobudnica poslanskega vprašanja Evropski komisiji glede namere Avstrije, da bi zmanjšali otroški dodatek za otroke zaposlenih tujih državljanov, ki dnevno migrirajo v Avstrijo. To se nanaša predvsem na Slovenijo, saj bi bilo po nekaterih ocenah oškodovanih okrog 17 tisoč slovenskih delavcev migrantov, med njimi jih je veliko prav s Koroške. Ti so na sinočnjem pogovoru s Tomčevo in Šircljem izrazili tudi svoje nezadovoljstvo nad Slovenijo, namreč kar se tiče visokih obdavčitev.
Romana Tomc je dejala, da v Evropskem parlamentu ni pričakovala tako pozitivnega odziva na njeno pobudo glede vprašanja Evropski komisiji o tej diskriminatorni nameri sosednje Avstrije. Pri tem jo je namreč podprlo tudi več evropskih poslancev, prav tako sta nestrinjanje z avstrijskimi predlogi o otroških dodatkih izrazila tudi dva avstrijska poslanska kolega. »Zakonodaja naj bi začela veljati v letu 2019, trenutno pa je neskladna z evropskimi predpisi,« je dejala Tomčeva in pojasnila, da je to pred dvema letoma želela storiti tudi Nemčija, a ji ni uspelo, in prepričana je, da jim bo z njeno pravočasno pobudo to uspelo preprečiti tudi v primeru Avstrije.
»Če država ljudem daje, jim mora dajati pod enakimi pogoji.«
Treba pa je dodati, da so se Avstrijci ob tem obrnili po pomoč k Nemčiji in želijo z njihovo podporo spremeniti evropsko zakonodajo tako, da bi bil na koncu avstrijski zakon o otroških dodatkih skladen z evropsko zakonodajo, a možnosti za to so majhne, pojasnjuje Romana Tomc. »Če država ljudem daje, jim mora dajati pod enakimi pogoji. Kar delajo Avstrijci, je diskriminacija državljanov Evropske unije in deljenje na prvorazredne in drugorazredne državljane,« je odločno podala svoja stališča.
Slovence, ki delajo v Avstriji, bremeni tudi neprijazno zapisan sporazum o izogibanju dvojne obdavčitve. Vsakemu slovenskemu delavcu avstrijski davčni organ obračuna akontacijo davka, a slovenski delavec je vseeno davčni zavezanec še v svoji državi. Na podlagi sporazuma se avstrijski davek odšteje od slovenskega, razliko pa mora delavec poravnati v Sloveniji in pri tem prihaja do velikih doplačil. Šircelj je na okrogli mizi izpostavil to problematiko in dejal, da bi moralo biti reševanje le-te prioriteta pristojnih vladnih organov, kar pa danes žal ni.
V razpravi med prisotnim občinstvom pa smo slišali še druge absurdne primere, ki jih doživljajo delavci migranti s strani slovenske države. Mlada mamica, ki je zaposlena v Avstriji, mora od porodniške, ki jo prejme v Avstriji in pomeni socialni transfer, v Sloveniji plačati davek. Tudi to je inovacija pri pobiranju davkov na Slovenskem.
JP
