Po za Koroško prelomnemu letu 2017 glede pozitivnih premikov v smeri gradnje 3. razvojne osi vlado v prihajajočih mesecih čakajo nove obveznosti. Predvideni so zaključek presoje vplivov na okolje, pridobitev okoljevarstvenega soglasja, investicijska dokumentacija in odkupi zemljišč.
V letu 2017 smo bili priča korenitim premikom v smeri realizacije gradnje hitre ceste na Koroško, ob tem pa lahko trdimo, da so pozitivni premiki posledica aktivnosti Mladinske iniciative za 3. razvojno os. Začetek leta je zaznamoval sprejem državnega prostorskega načrta za odsek ceste med Šentrupertom in Velenjem, pol leta pozneje pa še podpis Protokola o poteku načrtovanja in izgradnje 3. razvojne osi na odseku Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec–Dravograd–Holmec, s katerim je vlada tudi terminsko primorana izpolnjevati svoje obljube.
Do dneva natančen okvirni terminski načrt
Protokolu, katerega so 3. 7. 2017 podpisali infrastrukturni minister Peter Gašperšič, predsednik Sveta koroške regije Tomaž Rožen in predsednik Sveta županov savinjsko-šaleške regije Darko Menih, je priložen tudi okvirni terminski načrt, ki je zapisan zelo vestno – celo do dneva natančno opredeljuje začetke in zaključke posameznih faz na poti do realizacije. Prva prelomnica, ki jo pričakujemo že čez nekaj mesecev, natančneje 20. 4. 2018, je zaključek presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja na odseku od priključka Šentrupert na A1 do priključka Velenje jug. Za letošnji 5. december pa je predviden začetek izdelave investicijske dokumentacije, ki naj bi bila glede na okvirni terminski plan zaključena na silvestrovo leta 2019. Medtem so pričakovani tudi odkupi zemljišč na omenjenih trasah.
Grožnja kot učinkovit pogajalski pristop
Zanimiva je tudi časovnica, ki je pripeljala do podpisa sporazuma vlade s Koroško in savinjsko-šaleško regijo. Minister Gašperšič je 10. maja 2017 na pobudo o podpisu sporazuma o poteku načrtovanja in izgradnje hitre ceste na Koroško predstavnikom koroške in savinjsko-šaleške regije odgovoril negativno. V pismu je navedel, da podpis takšnega sporazuma nima smisla. Kmalu po odgovoru je Mladinska iniciativa za 3. razvojno os napovedala protestni shod Koroška vstaja, ki se je že pred izvedbo izkazal za uspešnega. Gašperšič je spremenil svoje mnenje o smotrnosti podpisa dogovora z regijama in šest dni pred protestom, ki je na Ravnah na Koroškem potekal 5. junija, na koordinacijskem odboru za 3. razvojno os napovedal podpis protokola.
Protesti in grožnje vladi očitno zaležejo. Tudi Odbor za gradnjo hitre ceste s prevaljskim županom Maticem Tasičem na čelu, ki deluje v okviru Sveta koroške regije, je večkrat v zadnjih letih povzdignil glas, tako na Koroškem kot tudi v Ljubljani. Tasič je namreč že nekajkrat dejal, da je ob vladni ignoranci do Koroške povsem realna možnost organiziranega oviranja prometa v znak protesta. Tako imajo borci za realizacijo gradnje 3RO na Koroško v arzenalu še dovolj vročega orožja za primere, če v Ljubljani pozabijo na dogovorjeno in podpisano.
JP
