“Z veseljem in velikim ponosom sem bil trener Fužinarja v drugi ligi”

Mihael Bukovec je najuspešnejši koroški trener zadnjega desetletja. Rojeni Prekmurec je že kot igralec igral na Koroškem, kasneje si je na Prevaljah ustvaril družino. Uspešno je vodil v tretji ligi Korotan, še bolj uspešno v drugi ligi Fužinar. Vseh sedem sezon, kolikor je Fužinar igral v drugi ligi, je bil na trenerski klopi ravenskega kluba. Je med najzaslužnejšimi, da je Fužinar tako dolgo igral v drugi ligi. Po izpadu iz druge lige je poleti klub zapustil, sedaj je trener v zamejskem klubu DSG Zell/Sele, kjer je pred leti deloval tudi njegov tast Toni Tomažič. 

 

 

E-Koroška: Trener Fužinarja si bil vseh sedem sezon, kolikor so Ravenčani igrali v drugi ligi. Kako bi ocenil to obdobje?

Bukovec: Res je, vseh sedem sezon sem bil trener, čeprav sem prvo sezono prišel šele aprila. Leta 2020 sem bil sicer za kratek čas zamenjan, ko so si v vodstvu kluba takrat zastavili drugačen projekt, a so me vrnili nazaj. Na celotno obdobje v Fužinarju sem zelo ponosen, z veseljem in velikim ponosom sem bil trener Fužinarja v drugi ligi. Verjamem, da so to, da sem pošteno in zavestno opravljal svojo nalogo, prepoznali tudi vodilni v klubu in navijači.

E-Koroška: Prva sezona je bila ob zadnji verjetno najtežja, obstanek v ligi je bil zagotovljen v zadnjem krogu. Kako se spomniš te svoje premierne sezone 2016/17 na klopi Fužinarja?

Bukovec: Naj povem, da me je predsednik Fužinarja Peter Stočko kontaktiral že pred sezono, vendar sem dal obljubo Korotanu, da ostanem njihov trener še naprej. Takrat sem predsedniku Fužinarja povedal, da se je treba na ligo dobro pripraviti, da to tekmovanje ne bo ‘muha enodnevnica’. Žal je tako, da na Koroškem bazen igralcev za drugo ligo ni velik, tako da je uprava morala pripeljati igralce tudi od drugod. Ko sem aprila 2017 postal trener Fužinarja, je bila ekipa zelo solidna. Z malo korekcij v ekipi, menjavo igralnih mest in disciplinirano igro smo uspeli. Imeli smo tudi malo sreče, saj smo v zadnjem krogu doma izgubili s sežanskim Taborom, pomagala pa nam je Mura, ki je premagala Zarico v Kranju.

E-Koroška: Sledilo je nekaj res odličnih sezon, ko je Fužinar končal prvenstvo tik pod vrhom. Katera je bila najuspešnejša?

Bukovec: Po prvi, težki sezoni mi je vodstvo zaupalo vodenje ekipe še naprej. Na Ravnah je zavladala nekakšna drugoligaška evforija, prihajali so vse boljši igralci, Ravne je postalo zanimivo nogometnim agentom, igralci so se nam sami začeli ponujati. Sestavili smo zelo dobro ekipo, lepo je bilo takrat biti trener na Ravnah. Seveda je bila najuspešnejša sezona tista leta 2019/20, ki je bila zaradi korone prekinjena. Takrat smo bili peti, zbrali smo isto število točk kot veliko bogatejša Nafta na četrtem mestu. Premagovali smo klube kot sta Koper, Bravo. Uveljavili smo nekaj domačih koroških igralcev in pa igralce, ki so bili bodisi v zatonu ali pa mlade igralce, ki so rabili neko ‘odskočno desko’ v karieri, na primer Žan Medved, pa tujca Roko Prša, Giannis Tsivelekidis, ki so danes uspešni v tujini, Fužinar jim je pomagal na to raven.

E-Koroška: Takrat se je zdelo, da je možno napadati tudi uvrstitev v prvo ligo. Zakaj se to ni zgodilo?

Bukovec: Takrat je res vladala evforija na Koroškem, vodstvu je s častnim predsednikom Rajkom Praznikom na čelu uspelo pridobiti generalnega sponzorja firmo Vzajemci. Planirali so novo vizijo tudi s ciljem, da se pride v prvo ligo. Zakaj se to ni zgodilo, lahko samo ugibam. Takrat je bilo težko obdobje ‘koronskega’ časa, tekmovanje je bilo v dveh sezonah prekinjeno, mogoče je ta evforija splahnela. Tudi tista moja zamenjava se ni posrečila, zadeve so nekako ušle iz nadzora, kasneje smo morali celo reševati obstanek v ligi, to nam je tudi uspelo. Se pravi korona in slabo zastavljena politika kluba sta dva glavna razloga, da se ni napadla prva liga.

E-Koroška: Vmes te je uprava enkrat zamenjala, vendar po krizi rezultatov spet vrnila na trenersko klop. Kako si doživljal tisto obdobje?

Bukovec: Vemo, da je v drugi ligi prestopni rok zelo težek. Ambiciozni igralci želijo igrati v prvi ligi. Problem Raven so tudi oddaljenost, prometne povezave, infrastruktura, tudi pogoji za delo niso najboljši. Tisto sezono smo bili vezani na konec prestopnega roka, pozno smo sestavili ekipo. Prišli so sicer kvalitetni igralci, ampak potreben je bil čas za uigravanje, da se vse to sestavi v en mozaik. Žal so bila rezultatska nihanja, uprava se je odločila za zamenjavo. Gotovo mi ni bilo vseeno, ljudje v klubu in ob njem so mi prirasli k srcu. Ni mi bilo lahko, bilo je razočaranje, užaljen pa nisem bil. To je sestavni del trenerskega dela. Mogoče mi je ta pavza celo nekoliko koristila.

E-Koroška: Zadnji dve sezoni sta bili težki, še posebej zadnja, ko je Fužinar izpadel v tretjo ligo. Kaj je na koncu pripomoglo, da se je končalo eno res uspešno obdobje ravenskega nogometa?

Bukovec: Res so bile zadnje tri sezone, po odhodu Vzajemcev, zelo težke. Predsednik Stočko je ostal takorekoč sam, težko je bilo zagotavljati pogoje za delo, prenočišča, prehrano za igralce. Vse to je bilo res na nizkem nivoju, pogojem primerno smo dobivali igralce, predvsem tiste, ki se šele želijo uveljaviti, ki drugam niso mogli. Težko je bilo sestaviti ekipo, ki smo jo na koncu sestavili po svojih zmožnostih.

E-Koroška: V novi sezoni si postal trener ekipe DSG Sele/Zell, zamejskega moštva, ki igra v peti avstrijski ligi oziroma Podligi vzhod. Kako je prišlo do sodelovanja?

Bukovec: Do sodelovanja med Selami je prišlo že pred nekaj leti, ko so me povabili, da igram za njihove veterane. Zadnja tri leta so me vabili, a sem jih vztrajno zavračal, Fužinarja nisem hotel zapustiti. Po izpadu iz lige pa je bila moja moralna dolžnost, da ponudim svoj odstop, ker menim, da je prav da dobi priložnost nekdo drugi. Klub potrebuje nekoga z novo energijo, novimi idejami. Čutil sem, da je čas za spremembo okolja.

E-Koroška: Kakšne so tvoje trenerske ambicije na Selah?

Bukovec: Nekih posebnih ambicij nimam. Želim pomagati klubu, da se v ligi stabilizira, da se ne bo boril za obstanek kot v zadnjih dveh treh sezonah. Poskušal bom uveljaviti nekaj mladih igralcev, izboljšati igro, avtomatizme v igri.

E-Koroška: Spremljaš mogoče dogajanja v ostalih tvojih bivših klubih na Koroškem, Korotanu in Koroška Dravogradu?

Bukovec: Kolikor mi čas dopušča, spremljam vse klube na Koroškem, ne samo ta dva, ampak prav vse klube na Koroškem, navijam za vse klube. Spremljam jih predvsem preko medijev, nekih notranjih infomacij nimam niti jih ne iščem. Zelo obžalujem, da je Dravograd izpadel v četrto ligo, saj ima zelo dobre pogoje za delo. Izpadel je Fužinar, pa tudi Radlje. Vem, da je tudi Mežica v težkem položaju. Kriza v nogometu na Koroškem je večja kot si kdo misli. Mladih, ki prihajajo, je malo, tisti ki prihajajo, še niso na dovolj visokem nivoju, kar je pokazala lanska sezona v Dravogradu. Pohvale za lansko sezono pa si zaslužita tako Korotan kot Peca, ki sta bila rezultatsko uspešna. Zelo težko bo na Koroškem ponoviti uspehe iz prejšnjih sezon, treba bo zelo zavihati rokave.

E-Koroška:  Veliko se govori o sodelovanju med koroškimi klubi, vendar izkušnje iz preteklosti kažejo, da je to zelo težko. Kaj bi se po tvojem moralo zgoditi?

Bukovec: Na Koroško sem se za stalno preselil leta 2015, že takrat se je na pobudo gospoda Marjana Pušnika poskušala organizirati okrogla miza na to temo, pa se še do danes kaj veliko ni zgodilo. Po uvrstitvi Fužinarja v drugo ligo se je sestavil ‘pakt’ dveh klubov. Tisti, ki so ga naredili, vedo o čem govorim. Ta ‘pakt’ je sedaj že tudi razpadel. V vseh svojih izjavah poudarjam, da bi si klubi morali pomagati. Občinski veljaki z župani na čelu, lokalne obrtniške skupnosti in podjetniki bi se morali sestati, izdelati vizijo, finančne in športne plane. Predsedniki klubov, tisti, ki delajo v nogometu, tega žal niso sposobni. Vsak gleda za sebe, vleče na svojo stran. To je po eni strani sicer razumljivo, saj gledajo, da njihovi klubi preživijo. Pred letom dvema sem napovedal, da bo vsaj en koroški klub ugasnil, srčno upam, da sem se zmotil. Do nekega medsebojnega sodelovanja bi moralo priti, drugače se moramo bati za prihodnost koroškega nogometa.

E-Koroška: Kako bi ocenil nedavno končano evropsko prvenstvo?

Bukovec: Evropsko prvenstvo je velik dogodek. UEFA je storila zanimivo potezo, da je razširila število ekip, ki nastopajo na prvenstvu. To je omogočilo nogometno manjšim državam, kot sta na primer Slovenija in Gruzija, da se lažje uvrstijo na prvenstvo. To smatram za pozitivno. Dejstvo pa je, da smo gledali dokaj povprečen nogomet. Igralci so preobremenjeni, saj je klubskih in reprezentančnih tekem skozi sezono preveč, so preutrujeni, brez svežine, tudi trenerji nimajo dovolj časa za adekvatno pripravo svojih ekip.

E-Koroška: Morda beseda dve o igrah slovenske reprezentance?

Bukovec: Naša reprezentanca je zelo dobro izgledala na tem tekmovanju. Ob kančku športne sreče bi lahko zmagali proti Srbiji, zelo dobro je bilo tudi proti Angliji. Dolgo časa ne bomo pozabili priložnosti Benjamina Šeška proti Portugalski, ko bi se lahko uvrstili celo v četrtfinale. Slovenska reprezentanca je pustila zelo dober vtis. Upam, da bodo to vsaj dva ali trije igralci znali uspešno unovčiti pri prestopih v druge klube.

E-Koroška:  V naši reprezentanci sta se zelo izkazala oba Korošca, si pred prvenstvom pričakoval, da bosta med najboljšimi na tem prvenstvu?

Bukovec: Oba sta se zelo dobro izkazala. Žan Karničnik, ki ga tudi osebno poznam, je demonstriral svoje nogometno znanje in dokazal, da se je razvil v pravega bočnega igralca. Upam, da mu bo uspel prestop na višjo raven, da bo tudi dobro zaslužil. Jako Bijola toliko ne poznam, vem, da je iz Vuzenice. Bil je pravi steber obrambe. Ima lepo priložnost, da se razvije v še boljšega branilca. Pričakujem, da bo v roku dveh letih igral v mogoče najmočnejši ligi na svetu v Angliji. Ima konstitucijo za to ligo, če ne bo poškodbe, sem 99% prepričan, da bo igral še na višjem nivoju. Obema želim veliko sreče v nadaljnji karieri.

E-Koroška: Poglejva še malo tvojo trenersko kariero. V zadnjih desetih letih si najuspešnejši koroški trener, sedem let se v prvih dveh ligah na klopi ni zadržal noben trener v Sloveniji. Z izjemo zadnje sezone si bil rezultatsko res zelo uspešen, med najzaslužnejšimi, da je Fužinar tako dolgo igral v drugi ligi. Se strinjaš?

E-Koroška: S to uspešnostjo se ne obremenjujem. Dejstvo je, da sem se trudil delati pošteno, po svojih najboljših močeh. Na igralce sem poskušal prenašati znanje, ki sem ga pridobil v igralski in trenerski karieri. Zelo mi je žal, da nam ni uspelo ostati v drugi ligi. Večina gleda zadnjo sezono, malokdo pomni prejšnje sezone. Nekih utvar, da bi bil vzhičen ali se delal nedosegljivega, da je Fužinar tako dolgo uspešno igral v drugi ligi, si ne delam. Ostajam skromen.

E-Koroška:  Kaj na splošno meniš o koroških trenerjih, koga mogoče posebej ceniš?

Bukovec: Na Koroškem primanjkuje trenerjev, predvsem bivših prvoligaških igralcev, ki bi lahko svoje znanje prenašali na mlajše. Daleč od tega, da ne bi spoštoval ostalih trenerjev, ampak kar nekaj je takšnih, ki so v prvi ligi igrali za Korotan in Dravograd, pa trenutno ne delujejo v nogometu. Ti bi lahko pomagali pri nogometnem razvoju in dvigu nogometne kvalitete na Koroškem. Drugače pa se ve, najuspešnejša trenerja na Koroškem sta Toni Tomažič, ki je bil pokalni prvak z Gorico ter Marijan Pušnik. Spoštujem vse koroške trenerje, razen Tonija in Marijana pa ostalih ne bi izpostavljal.

E-Koroška:  Te bomo kdaj v videli na klopi Mure ali Nafte, tvojih bivših klubov? Prekmurci te zelo cenijo, v preteklosti si bil že med resnimi kandidati za trenerja Nafte?

Bukovec: Lahko povem, da zelo težko, nikoli pa ne reci nikoli. Nisem profesionalec, trenutno me profesionalizem ne zanima, ker imam redno službo v Avstriji. V preteklosti sem bil v zelo ozkem izboru za trenerja Nafte, vendar se moja in klubska filozofija nista skladali. Trenutno živim na Koroškem z družino, moral bi dobiti finančno res ugodno ponudbo, da bi pustil službo in se za to odločil. Zaenkrat je odgovor ne.