Na advent v Celovec

Velja si ogledati stari del mesta s »Starim trgom« in zmajev vodnjak na »Novem trgu« in kar nehote sem nam tu potegnejo vzporednice z Ljubljano, njenimi trgi pod gradom in zmajem. Na zahodu se Celovec razteza do Vrbskega jezera, enega od najtoplejših alpskih jezer. Zaradi privlačnega mestnega jedra s trgi, starimi mestnimi stavbami in s pestro kulturno ponudbo ter bližine Vrbskega jezera, je Celovec turistično atraktiven. V zimskem času pa so čarobne adventne tržnice ob Vrbskem jezeru in po Celovcu še razlog več, da obiščete te zamejske slovenske kraje.

Začetki mesta pred okoli 1000 leti so znani, manj pa je znan izvor imena Klagenfurt oziroma Celovec, o katerih učenjaki ugibajo že stoletja. V nemščini bi ime lahko izviralo od Glan-furt, kar v prevodu pomeni brod na reki Glini; reka Glina namreč teče vzhodneje ob mestu. Nekateri pa so mnenja, da izhaja ime iz »klagen«, slovensko tožiti. Tega mnenja je bil slovenski znanstvenik dr. Pavle Zablatnik, ki je pravil, da so nesrečne duše, ki so se utopile v močvirju »cvilile«, torej tožile, iz tega pa naj bi nastal najprej »Cvilovec« in nato Celovec. Morda pa so Slovenci poimenovali mesto Celovec enostavno zato, ker je bilo zgrajeno na »celem«, torej na kopnem sredi močvirja. Dve imeni za isto mesto z različnimi razlagami.

Prvotna naselbina je bila ob reki Glini, na suhem otoku ga je ustanovil vojvoda Španhajmski sredi 13. stoletja. Na račun Španhajmskih gre tudi ustanovitev Ljubljane. Nova vzporednica. Celovec je nastal iz strateških potreb, obdan z visokim obzidjem je bil važna postojanka iz nekdanjega koroškega glavnega mesta Šentvid čez Ljubelj v Ljubljano. Mimogrede – ista pripovedka o nastanku mesta je doma v Celovcu in Ljubljani – ljudje so morali premagati hudobnega zmaja, da so se lahko naselili. Tudi mestna grba sta skorajda identična. Leta 1511 je tudi Celovec prizadejal hud potres, tri leta navrh pa ga je uničil še požar. Plemstvo in duhovščina sta se spravila na delo in mesto je dobilo novo središče, Novi trg, nanj pa so postavili velikega zmaja, simbol mesta, ki je imel funkcijo vodnjaka, če bi zopet kje gorelo. Postavili so Deželno hišo s, za Slovence še posebej, pomembno »Dvorano grbov«, ki je atrakcija in zgodovinski vir – predvsem zaradi knežjega kamna.

Celovec je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem in je bilo sredi 19. stoletja vseslovensko kulturno središče, kjer so negovali slovenski jezik. Mesto je tudi sedež dvojezične nemško-slovenske Krške škofije s prvim slovensko-govorečim škofom, msgr. Jožetom Marketzem. Še danes imajo vse slovenske organizacije Koroških Slovencev svoj sedež v Celovcu. Posebnega pomena so slovenske založbe Drava, Mohorjeva in Wieser, ki nudijo širok spekter knjig v raznih jezikih, še zlasti pa v slovenskem jeziku. Ob avstrijskih izobraževalnih ustanovah so v mestu slovenski otroški vrtci, Slovenska gimnazija od leta 1957 in Dvojezična zvezna trgovska akademija. Posebnega pomena so tudi Slovenski znanstveni inštitut, Narodopisni inštitut Urban Jarnik, Slovenska študijska knjižnica in Glasbena šola. V Celovcu je imela v obdobju 1851-1918 sedež Mohorjeva družba. Celovec je torej dom številnih izobraževalnih ustanov, ki so bile med drugim ustanovljene na Koroškem na podlagi ustavno priznanih pravic Slovencev in vse bolj služijo kot medkulturna srečanja za vse nianse narodnostni. Na popisu leta 2001 je 90 % prebivalstva uporabljalo nemščino kot pogovorni jezik. Druga največja jezikovna skupina je bila hrvaščina s 3 %, sledila je slovenščina z 2 %.

Legenda o ustanovitvi Celovca pripoveduje o zmaju, ki je živel v močvirju in se hranil z ljudmi iz okoliških vasi. Pošast je bilo mogoče ubiti le z zvijačo: na vrhu stolpa so na velikem kavlju za vabo priklenili vola in ko je zmaj prišel iz močvirja, da bi pojedel vola, se je ujel na kavelj in nato poginil. Ta legenda najde svoj heraldični izraz v celovškem grbu, svoj umetniški izraz pa v vodnjaku Lindwurm. Zgodovinsko najpomembnejša sekularna stavba v Celovcu je Deželna hiša, kjer je danes med drugim sedež koroškega deželnega zbora. Na dveh osrednjih trgih mesta, Starem trgu in Novem trgu, se nahajata Stara mestna hiša in Nova mestna hiša, obe iz 17. stoletja. V današnjem mestnem območju Celovec je kar 23 gradov. Zgradbe, ki so jih v 16. stoletju v glavnem zgradili premožni meščani, so vse locirane izven nekdanjega mestnega jedra in so danes pretežno v lasti zasebnikov. Za javnost je odprtih le nekaj gradov…