Za etnološke in kulturno-zgodovinske nadobudneže – pravi raj na slovenskem
Kostanje (nemško: Köstenberg) so vas v občini Vrba ob Vrbskem jezeru/Velden am Wörther See na avstrijskem Koroškem. Ležijo v Osojskih Turah, jugovzhodno od Osojskega jezera/Ossiacher See na nadmorski višini okoli 800 m. V pisnih virih Brižinske škofije se prvič omenjajo leta 1150. Po popisu iz leta 2011 je imel kraj okoli 180 prebivalcev, leta 1910 pa samo okoli 100.
Zgodovina in prebivalstvo
Kostanje so bile ustanovljene kot samostojna občina leta 1889, ko sta se takratni katastrski občini Kostanje (Köstenberg) in Črešnje (Kerschdorf) odcepili od občine Loga vas/Augsdorf. Letos praznujejo 40 let pod Tržno občino Vrba in mladi Landjugend Köstenberg, kjer znajo nekateri tudi slovensko, so bili zelo aktivni ob pripravi na praznovanje septembra letos.
Prebivalstvo občine Kostanje je bilo izrazito slovensko govoreče vsaj še globoko v sredino 20. stoletja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva, bogato slovensko kulturno življenje in tudi slovenski nagrobni napisi, ki slovenske zgodovine ne morejo izbrisati. Ob Koroškem plebiscitu so bile Kostanje, podobno kot nekateri ostali takrat še slovensko govoreči kraji severno od Vrbskega jezera, vključene v cono B plebiscitnega ozemlja, zato tam glasovanje o državni pripadnosti ni bilo izvedeno.
Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 66% prebivalcev takratne občine Kostanje navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik. Tudi dandanes marsikateri mladi Kostanjčan obvlada vsaj osnove slovenščine.
Farna cerkev Sv. Filipa in Jakoba
Cerkev se v pisnih virih prvič omenja leta 1202, nazadnje pa je bila obnovljena leta 1962. Nekdanja obrambna cerkev v gotskem slogu stoji sredi utrjenega in obzidanega pokopališča, na samem obzidju pa je še možno razločiti sledi strelnega orožja.
Na zunanjem zidu farne cerkve najdemo številne slovenske nagrobne kamne. Nekateri so posvečeni padlim iz prve svetovne vojne, drugi poetično opisujejo življenjsko usodo umrlih. Jozi Kokot, umrl 25. septembra 1944 v nacističnem taborišču v Mauthausnu, je poseben primer domače slovenske tradicije nagrobnih pesmi. Njegovo življenje in njegova usoda sta opisani v epski pesmi. S tem je njegov kamen tudi kulturnozgodovinsko spomenik lokalne zgodovine.
Srednjeveške ruševine
Na stičišču med Kostanjsko cesto in staro rimsko cesto severno od vasi Zgornje jezerce najdemo na holmu/Grazkogel ostanke razvaline stolpa in dvorišča, ki jih omenja listina iz leta 1353 „turen und hof cze Chestnich“. Višina obzidja je do 1,5 m, dolžina obzidja okoli dvorišča pa 350 m. Najdemo tudi ostanke drugega obrambnega obroča. Hovart ali Črni grad je vas južno od Kostanj. Tam se nahaja razvalina Črnega gradu/Schmarotzwald ali tudi Hochwart, ki je oddaljena od vaškega jedra kakih 15 minut pešpoti.
Andrej Šuster-Drabosnjak in slovensko kulturno življenje
Kostanje so rojstni kraj znamenitega koroškega bukovnika Andreja Šusterja-Drabosnjaka (rojen 1768 v Drabosinjah, umrl 1825 v Umbarju). Bil je ljudski pesnik, dramatik in tiskar. Drabosnjak je svoja dela pisal in tiskal v lastni domači tiskarni, v slovenskem jeziku.
Bukovništvo je kulturni fenomen zlasti slovenske Koroške, ki črpa svoje korenine v protestantski jezikovni kulturi Primoža Trubarja. Bukovniki so živi člen med protestantizmom in Slomškovo zamislijo o širjenju visoke kulture med narodom, kot je to bilo uresničeno s celovško Mohorjevo. Posebnost tega kulturno-literarnega gibanja je v njegovem ljudskem značaju, čeprav so imeli bukovniki za vzgled pri svojem ustvarjanju predvsem t. i. „visoko“ kulturo.
Najbolj znana dela Andreja Šusterja-Drabosnjaka so igra o življenju Jezusa Kristusa Pasijon, pesnitev Svovenji Obace in Igra od izgubljenega sina. Njegove igre so pogosto prepisovali in prirejali. Številne gledališke skupine pa so ju uprizarjali od 19. stoletja dalje, zlasti v prvi polovici 20. stoletja do danes. Znamenita uprizoritev Pasijona je bila leta 1990 prav z igralci domačini in iz okolice na Kostanjah ((PREJELI SMO) Drabosnjakov Pasijon na avstrijskem Koroškem – Demokracija).
Slovensko prosvetno društvo Drabosnjak na Kostanjah
Domače Slovensko prosvetno društvo Drabosnjak na Kostanjah je bilo prvotno ustanovljeno leta 1903, ko so bile Kostanje še povsem slovenske, a so že občutile nasilje nemškutarske oblasti in političnega okolja. Tudi to društvo je, kot vsa izobraževalna društva tega časa, namenilo posebno pozornost identiteti, jeziku in izobraževanju. Petje in odrska dejavnost, ki je imela s Šuster-Drabosnjakom živo tradicijo v fari – pa sta bili dodatna stebra kulturne vizije življenja. Župnija Kostanje je s svojimi podružnicami Trešiče, Črešnje, Gornja vas dvojezična.
Andrej Kokot: poet in priča časa
Andrej Kokot je bil rojen 1936 v Gornji vasi pri Kostanjah, umrl pa je leta 2012 v Celovcu. Bil je izredno senzibilen pesnik in prevajalec; pesnik koroško-slovenske duše. Prvo zbirko je objavil leta 1969 (Zemlja molči). Sledile so: 1970 Ura vesti, 1972 Čujte, zvonovi pojo, 1974 Onemelo jutro. V zbirkah Kamen molka (1979) in Kaplje žgoče zavesti (1982) se je vrnil k tradicionalnim oblikam pesnitve. Značilno za njegovo senzibilnost pa je, da je pisal in objavil tudi otroške pesmi: npr. Ringaraja 1983. Najdemo tudi nemške in angleške prevode njegovih pesmi: Die Totgeglaubten 1978. Izbor pesmi s prevodom je objavljen v magistralnem delu „Slovenska beseda na Koroškem izdajateljev Reginalda Vospernika in drugih. Andrej Kokot je tudi priča časa. Kot otrok je bil zaradi svoje materinščine izgnan skupaj z družino v nemška taborišča in sicer v roparski in teroristični akciji nacistov 14. aprila 1942. Prvič je zapisal spomine leta 1996, ki so izšli 2012 v drugi slovenski izdaji ter v nemškem prevodu. Njegov brat Jozi je bil ubit v Mauthausnu.
Drabosnjak na vsakem koraku
V Gornji vasi pri Kostanjah je postavljen spomenik znamenitemu Andreju Šusterju-Drabosnjaku. V Zgornjem Jezercu je poimenovana po njem tudi cesta. V Kostanjah je muzej Drabosnjakov dom vsakdanje kulture pod vodstvom SNI Urban Jarnik. Tudi domače slovensko prosvetno društvo nosi Drabosnjakovo ime.
Muzej Drabosnjakov dom
Drabosnjakov dom je muzej vsakdanje kulture pod znanstvenim vodstvom Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, naslov: Pfarrleitenweg 2, 9231 Kostanje (Zgornja vas/ Oberndorf), delovni časi so po dogovoru z društvom SPD Drabosnjak.
Kultura, šport in prosti čas
• SPD Drabosnjak v Kostanjah s spletno stranjo v slovenščini: https://www.drabosnjak.at/language/sl/spd/
• Kostanje so odlična izhodiščna točka za pohodniške poti po Osojskih turah.
• Naravi blizu območje ponuja veliko možnosti za kolesarjenje in še marsikaj se najde za vašo dušo.
Etnološka zbirka Kostanje
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik ter KKZ Krščanska kulturna zveza v Celovcu so izdali katalog, kjer se bralec seznani s kmetijstvom, ki je kmečkim družinam do srede 20. stoletja omogočalo preživetje. Sledi obsežnejši vsebinski sklop o obrteh in domačih rokodelskih dejavnostih, v zadnjem sklopu pa so predstavljene dejavnosti, ki so bile povezane z delom in življenjem v hiši. Katalog je napisan vzporedno v slovenščini in nemščini.
Besedila posameznih vsebinskih sklopov predstavljajo postopke, pomembna pa so tudi za gospodarsko zgodovino, saj časovno opredelijo uvajanje novosti po posameznih preživitvenih dejavnostih. Osnovnim besedilom sledi seznam razstavljenih predmetov z nekaterimi fotografijami. Pri predmetih so navedeni knjižni izraz, narečni izraz, namen uporabe, čas in kraj uporabe. Osrednjim trem vsebinskim sklopom pa sledijo še dokumentarne fotografije iz družinskih arhivov, ki kažejo razstavljene predmete v uporabi oziroma prizore vsakdanjega in prazničnega življenja prebivalcev Kostanj in okolice.
Še zanimivost in povezava s Slovenijo:
Partnerska skupnost trškega mesta Vrba vzdržuje živo partnerstvo z mestom Bled v Sloveniji.
Za etnološke in kulturno-zgodovinske nadobudneže – Kostanje – raj na slovenskem!
