Na primeru štirih slovenskih mest je bilo v obdobju od 1. junija do 10. avgusta 2026 zabeleženih več hladilnih stopinjskih dni kot v katerem koli enako dolgem obdobju v prejšnjih petih letih, kaže nova analiza, ki temelji na podnebnih podatkih platforme Open-Meteo.
Večja podnebna obremenitev pomeni tudi večji potencialni pritisk na hlajenje domov. Na primeru ene priljubljene naprave je bil pripravljen tudi ilustrativni izračun stroškov hlajenja za Ljubljano, Maribor, Novo Gorico in Celje.
Odvisno od predpostavljene intenzivnosti delovanja model kaže, da bi bil strošek za opazovano obdobje najvišji v Novi Gorici in najnižji v Ljubljani, pri čemer bi v srednjem scenariju razlika med tema mestoma znašala približno 31 evrov.
Kakšna je razlika v hlajenju med mesti?
Za izvedbo analize je bil uporabljen primer delovanja trenutno najbolj priljubljenega modela klimatske naprave iz osnovnega cenovnega razreda na platformi za pametno nakupovanje Shoptok.si.
Po uradni energijski nalepki EU izbrani model za hlajenje letno porabi 144 kWh, kar pri ceni električne energije za gospodinjstva 0,2121 evra na kWh (Eurostat, druga polovica leta 2025) po standardiziranem profilu EU pomeni 30,54 evra letnega stroška.
Če pa podnebno obremenitev razporedimo po posameznih mestih, dobimo precej drugačno sliko. Primerjamo jo lahko s pomočjo števila hladilnih stopinjskih dni (CDD), kazalnika, ki sešteva temperaturni presežek nad referenčnim pragom 24 °C.
Po podatkih Open-Meteo je povprečje štirih večjih slovenskih mest (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Celje) v obdobju od 1. junija do 10. avgusta letos doseglo 83,9 CDD, kar je kar 67 odstotkov več kot v doslej najtoplejšem letu v enakem obdobju (2022, 50,1) in 2,4-krat več od petletnega povprečja istega obdobja.
Nova Gorica je pri tem izstopala. Z vrednostjo 167,2 je glede na lasten prejšnji rekord v enakem obdobju (2022, 103,3) zabeležila 62-odstotno rast. Za primerjavo: Ljubljana je v enakem obdobju leta 2026 dosegla 47,9 CDD, Maribor 69,8, Celje pa 50,7.
Kaj to pomeni v evrih?
Za ponazoritev podnebne obremenitve je bil pripravljen ilustrativni scenarij za obdobje od 1. junija do 10. avgusta 2026, ki temelji na modeliranih vrednostih CDD po posameznih mestih.
V srednjem scenariju je predpostavljeno 1,5 ure delovanja naprave na posamezen CDD, pri nazivni električni moči 0,83 kW in ceni električne energije 0,2121 €/kWh.
Po tem izračunu bi strošek delovanja naprave v Ljubljani znašal 12,64 evra, v Mariboru 18,43 evra, v Celju 13,40 evra, medtem ko bi v Novi Gorici znašal 44,08 evra.
V srednjem scenariju bi razlika med najvišjim modeliranim stroškom v Novi Gorici in najnižjim v Ljubljani tako znašala približno 31 evrov. Pri tem je treba poudariti, da številke iz tega scenarija niso meritev dejanske porabe posameznega gospodinjstva, temveč ponazoritev, kako bi lahko podnebno obremenitev prevedli v strošek delovanja 3,5-kW naprave pod določenimi predpostavkami.
V tej kategoriji je jasno vidna razlika med Primorsko in celinsko Slovenijo. Nova Gorica je v opazovanem obdobju zabeležila približno 3,5-krat več CDD kot Ljubljana, medtem ko sta bila Maribor in Celje nekje vmes, bližje celinskemu vzorcu.
Razlika med Primorsko in notranjostjo
Po podatkih platforme Shoptok.si se cene opazovanih klimatskih naprav med vročinskim valom niso bistveno zvišale. Kar se je glede na podnebne podatke spremenilo, je intenzivnost podnebne obremenitve zaradi hlajenja. V omenjenem obdobju je bilo v vseh štirih mestih zabeleženih več CDD kot v enakem obdobju katerega koli od prejšnjih petih let.
Razlika med posameznimi mesti je bila pri tem velika, zlasti med Novo Gorico in Ljubljano. Koliko se je to dejansko odrazilo na računih posameznih gospodinjstev, je odvisno od več dodatnih, težje merljivih dejavnikov, vendar podatki kažejo, da razlika v podnebni obremenitvi med primorsko in celinsko Slovenijo to poletje nikakor ni bila zanemarljiva.
