v četrtek, 13. aprila 2023, vas ob 19. uri vabijo na odprtje razstave v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer se bo z izborom umetniških del iz njihove stalne zbirke predstavil Center sodobnih umetnosti Celje. Razstavo, ki jo je kustosinja Maja Antončič poimenovala Iz mesteca Celja, bosta odprla župana mestnih občin Slovenj Gradec in Celje Tilen Klugler in Matija Kovač.
Zbirka Centra sodobnih umetnosti Celje, ki danes šteje blizu 380 del, je začela nastajati leta 1963, kmalu po ustanovitvi Likovnega salona, prvega organiziranega in še vedno aktivnega razstavišča v Celju, ki se mu je leta 1993 pridružila Galerija sodobne umetnosti. Po organizacijsko napornih prvih letih delovanja in vse do leta 1980 je bila zbiralna politika vezana predvsem na razstavni program (ob skoraj vsaki razstavi je bilo odkupljeno umetniško delo) in na ustvarjalnost celotnega slovenskega prostora. Po letu 1980 se je zbiralna politika intenzivno usmerila v pridobivanje del umetnic in umetnikov, ki bistveno zaznamujejo lokalno, celjsko ustvarjalnost. V devetdesetih letih se je ritem upočasnil z redkimi odkupi, večinoma vezanimi na sredstva Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ali poklone umetnikov. Od leta 2006 pa je nabor umetniških del skoraj izključno vezan na dopolnjevanje zbirke celjskih ustvarjalcev in ustvarjalk, ki imajo ateljeje v Umetniške četrti, kar med drugim kliče k premisleku o ustrezni zastopanosti umetnic in umetnikov v zbirki.
Razstavo sestavljata dve poglavji: pogled na umetniška dela ključnih slovenskih likovnih umetnic in umetnikov, ki so ustvarjali od šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje, večinoma v slikarskem in kiparskem mediju ter grafiki, in pogled na ustvarjalnost celjskega prostora, za katero bi lahko rekli, da živi več vzporednih življenj. Akademskim slikarkam in slikarjem več generacij, ki so odšli iz naše regije in svojo pot nadaljevali drugje, se pridružujejo umetnice in umetniki, ki so ostali v Celju in danes gradijo vidnejši del lokalne umetniške skupnosti. Formalno preverjen fundus umetniških del dopolnjujejo z vitalnimi poskusi preseganja zgolj klasičnih likovnih form, dela pa na račun njihovega delovanja v lokalnem okolju vsebinsko razkrivajo sodobne zgodbe in obraze mesta.
Z gostujočo razstavo v Koroški galeriji likovnih umetnosti lahko ponovno reflektirajo šestdeset let neprekinjenega institucionalnega delovanja, ob čemer še vedno razmišljajo tako o možnem zapolnjevanju vrzeli in praznin v stalni zbirki kot tudi o preteklih produktivnih pobudah stroke ter napredkih in naporih mnogih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki gradijo naš umetnostni prostor. Podati skušajo pogled na eno manjših slovenskih umetnostnih zbirk in na ustvarjalnost mesta Celja, kjer najdemo vidne likovne dosežke, skoraj pozabljene umetniške težnje ter majhne, vendar pomembne premike v polju vizualne umetnosti pri nas. Če je Bori Zupančič leta 1973 v svoji konceptualni akciji Mestece Celje razstavil vse, kar je v tistem trenutku obstajalo v mestu – torej kar mesto samo –razstavljalci v pričujočem pregledu razstavljajo tisto, kar je v tem trenutku možno umestiti na zemljevid likovno-vizualne dediščine celjskega prostora.
