Ukinjanje regionalnih institucij, ukinjanje Koroške?

Država počasi in postopoma ukinja institucije na Koroškem, ki so pogoj za normalno delovanje in razvoj regije. Država je v dobrem desetletju na Koroškem ukinila kar osem institucij,  ki so v naši regiji skrbele za varnost, zdravstvo in gospodarstvo. Nekaterih pa ji zaradi borbenosti Korošcev, protestov in peticij k sreči ni uspelo »racionalizirati« s tako imenovanimi varčevalnimi ukrepi, ki so večinoma izgovor le takrat, ko gre za Koroško.

Siromašenje regije pod blagovno znamko racionalizacije

Koroška je bila pred leti regija, ki je imela marsikatero institucijo regijskega značaja, do danes pa je država z izgovorom racionalizacije in varčevanja ukinila mnogo uprav, uradov in postaj, ki so Korošcem omogočali varno življenje in razvoj regije ter so hkrati predstavljali tudi identiteto nekega okolja, ki ima status regije ali pokrajine. V publikaciji Mladinske iniciative za 3. razvojno os je naštetih osem ukinjenih izpostav ali uradov.  V Slovenj Gradcu so med drugimi ukinili policijsko upravo, regijski center za obveščanje, upravo za obrambo, organizacijsko enoto NLB za področje gospodarstva, v Radljah ob Dravi pa Upravo Republike Slovenije za javna plačila.  V Dravogradu so ukinili zadnje ostanke Slovenske vojske, to je poveljstvo pehotnega polka Slovenske vojske, ki je imel sedež v vojašnici Bukovje, Carinski urad Dravograd in Območno enoto veterinarske uprave Dravograd. To pa seveda še ni vse; če dodamo samo ukinjene policijske postaje v posameznih krajih, vidimo, da ima siromašenje regije pod pretvezo racionalizacije še večje razsežnosti. Pred dvema desetletjema so razmišljali tudi o ukinjanju okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, vendar so bili protesti s Koroške dovolj glasni, da se to ni zgodilo. Sodišče so hoteli seliti v Maribor ali Celje, v preteklosti pa so se pojavljale tudi ideje, da ob členitvi Slovenije na pokrajine Koroška sploh ne bi imela statusa pokrajine, ampak bi jo delili med štajerski pokrajini s sedežem v Celju in Mariboru.

Varnost in zdravje na Koroškem je v Ljubljani očitno drugorazrednega pomena

Tudi v zadnjem letu so bili župani in prebivalci Mežiške doline dovolj glasni in borbeni, da so se skupaj z nekaterimi drugimi okolji uprli Ljubljani in ministrici za zdravje – pod zastavo racionalizacije so namreč želeli ukiniti nekatere urgence, med drugimi tudi urgenco v Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem. V nasprotnem primeru bi denimo prebivalec Črne na Koroškem do prve urgence potreboval dobrih 32 kilometrov, to je 12 kilometrov več, kot jih potrebuje sedaj. Reakcijske čase že tako zavirajo koroške ceste, pri reševanju življenj pa so pomembne sekunde. Na žalost pa Korošci velikokrat niso bili dovolj odločni in glasni, da bi ubraniti vse ukinitve, ki si jih je v tem času zamislila vlada.  Državi je uspela ukinitev nočne izmene v Regijskem centru za obveščanje Slovenj Gradec, in to kljub mnenju stroke, da se bodo ponoči zaradi priključitve celjskemu centru občutno podaljšali reakcijski časi reševalnih enot.

Z ukinitvijo Policijske uprave Slovenj Gradec in preostalih policijskih postaj – ukinjene so bile postaje v Mežici, Črni na Koroškem, Podvelki in Muti – pa je država osiromašila tudi varnost na Koroškem. Pred leti je slovenjgraški župan opozoril, da se je zaradi ukinitve varnostno stanje poslabšalo, z ministrstva za notranje zadeve pa so nam odgovorili, da so z rezultati ukinitve zadovoljni. Zagotavljanje varnosti in zdravniške oskrbe državljanom pa bi državi morala biti prioriteta.

Siromaši se tudi gospodarstvo

Koroški podjetniki in župani že leta opozarjajo, da Koroška zaradi katastrofalne cestne infrastrukture ni privlačna za investitorje. Poleg tega velika koroška podjetja na vijugastih in poškodovanih cestah izgubljajo dragoceni čas in posledično denar. Ker pa očitno s preostalo Slovenijo nepovezana Koroška še ni dovolj hendikepirana, se ukinjajo tudi službe, ki delujejo na področju gospodarstva. V Radljah ob Dravi so ukinili območno enoto Uprave RS za javna plačila, organizacijsko enoto NLB v Slovenj Gradcu in NLB poslovalnico v Vuzenici. Država se na tak način vedno bolj centralizira v Ljubljani, na Koroškem pa poleg gospodarstva trpita še varnost in zdravje prebivalcev.

N.K.