Na lanskih februarskih lokalnih volitvah za župana in občinski svet občine Bistrica nad Pliberku se je zelo dobro odrezala stranka oziroma gibanje Regionalna lista Bistrica REgi, ki jo vodi podžupan občine magister Vladimir Smrtnik. Na volitvah je osvojila pet od devetnajstih mandatov za občinski svet, Vladimir Smrtnik je znova postal podžupan. Je druga najmočnejša stranka v občini, takoj za socialdemokrati SPÖ in pred ljudsko stranko ÖVP. REgi združuje nemško in slovensko govoreče prebivalce občine in zelo poudarja dvojezičnost tega dela Koroške. Ob tej obletnici lanskih volitev poglejmo malo v zgodovino samostojne politike koroških Slovencev.
Samostojna in neodvisna politika koroških Slovencev je bila odgovor na protimanjšinjsko politiko večine koroških večinskih strank. Na avstrijskem koroškem se je v burnih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na novo ustanovil Klub slovenskih občinskih odbornikov (KSOO) kot odgovor na protimanjšinjski trostrankarski pakt, ki ga je takrat vodila socialdemokratska stranka SPÖ pod vodstvom bivšega nemško-nacionalno usmerjenega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja. Vse stranke večine so bile zelo enotne, kadar je bilo treba stopiti skupaj proti interesom koroških Slovencev. V tem obdobju je prišlo do podiranja dvojezičnih tabel (Ortstafelsturm), do štetja posebne vrste in tudi volilnega zakona, po katerem so prag za vstop v deželni zbor dvignili na 10%, da bi preprečili vsako možnost vstopa slovenske liste v deželni parlament.
Koroški Slovenci so se takrat organizirali samostojno, tako v občinah v okviru KSOO kot tudi na deželni ravni pod okriljem Koroške enotne liste (KEL). Na občinski ravni so bili uspehi hitro vidni. Število občinskih svetnikov je naraščalo od volitev do volitev. Višek pa je bil, ko je leta 2009 prvič v zgodovini kandidat samostojne liste koroških Slovencev Franc Jožef Smrtnik postal župan v občini Železna Kapla. Ta uspeh je leta 2015 ponovil tudi Bernard Sadovnik v občini Globasnica, kjer je župan še danes.
Na deželni ravni pa samostojni politiki ni uspel skok v deželni parlament. Najbližje je bila KEL leta 1976, ko je dr. Pavlu Apovniku zmanjkalo cca 500 glasov za vstop. To tudi zaradi tega, ker ga niso podprle leve strukture znotraj manjšine, predvsem to velja za Zvezo slovenskih organizacij (ZSO), ki je takrat tudi ob podpori iz takratne Jugoslavije podpirala vključevanje koroških Slovencev v levičarske avstrijske stranke SPÖ in KPA.
KEL pa se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uspešno povezala s takrat novo nastalo stranko Zelenih in je takratnemu predsedniku KEL Karlu Smolletu leta 1986 uspel zgodovinski vstop v avstrijski državni zbor. To je bil tudi najvidnejši uspeh samostojne politike na državni ravni.
Ko je leta 2003 prevzel predsedniško mesto v deželni Enotni listi (EL) magister Vladimir Smrtnik, je uveljavil znotraj stranke poleg narodnega še regionalni vidik. EL je postala vse bolj močna interesna zastopnica južno-koroškega območja in tako postala zanimiva za širši krog volilcev. Ta poteza je okrepila samostojno politiko, jo odprla za prijatelje iz večinskega naroda in tako pripomogla do zgodovinskih uspehov na občinski in stanovski ravni. Ob tem, da jim je uspelo doseči pozicijo dveh županov, jim je na področju kmetijstva uspelo pridobiti kar štiri sedeže v deželni kmetijski zbornici.
Ta politika odpiranja je tudi še danes garancija, da samostojna politika dosega lepe uspehe na občinski ravni. Najbolj dosledno je pot odpiranja tudi za nemško govoreče sodeželane začrtana v občini Bistrica nad Pliberkom, kjer so leta 2014 ustanovili Regionalno listo Bistrica (REgi). Ta ima pet sedežev v občinskem svetu in z magistrom Vladimirjem Smrtnikom tudi pozicijo podžupana občine. Na Bistrici so v delo te frakcije uspešno vključili tudi številne priseljence iz sosednje Slovenije, ki se v zadnjih letih predvsem iz gospodarskih razlogov naseljujejo na pliberškem koncu.
