Te dni je moč zaslediti več različnih člankov, ki imajo veliko skupnega in na nek način napovedujejo kratko energetsko prihodnost.
To, da smo vsi »za zeleno«, a le do trenutka, ko se to pozna na položnici, je že vsem jasno. Tako se je zgodilo tudi v letu 2021 in se bo še nadaljevalo. Pisal sem že o tem, da prihajata energetska revščina in davek zelene tranzicije. Nisem pa prepričan, da so vsi deležniki spoznali, da prehod v zeleno ne bo ugoden in da si številni med nami tega prehoda ne bodo sposobni privoščiti. Če sta bila v prvi polovici leta pogum in zanos za zeleno na najvišji možni ravni, sta se ta vzhičenost in naravnanost proti koncu leta stopila. Prišel je prvi del poračuna za neracionalne poteze. Za blažitev krize, ki se je napovedala, so se številne države zatekle k premogu. Tako se je v letu 2021 proizvodnja in s tem prodaja premoga na svetu in tudi v zeleno naravnani Evropi začela drastično povečevati. Upam si reči, da je premog trenutno tisti, ki skrbi, da se gospodarstvo ne zlomi.
Če ponovim, je trenutna logika takšna, da je vse lepo in prav, dokler se ne pozna na položnicah in dokler ne prizadene »mene«. Ko se poteze zelene tranzicije začno poznati na položnicah, potem vsi zagovorniki gledajo samo še lasten interes, interes po maksimiziranju lastnega proračuna in po preživetju. Odličen članek vidnega predstavnika energetike v Sloveniji oriše situacijo in da jasno iztočnico, da si bo potrebno priznati, da bodo računi višji, realni zaslužek pa manjši.
Zadnje dni tudi opažam, kako kolegi na spletu delijo položnice različnih distributerjev in primerjajo zneske na položnicah. Če so danes zneski še različni, sem mnenja, da bodo slej kot prej zelo podobni, vsi pa bodo imeli skupni imenovalec – da se bodo zneski na njih še bolj drastično povečali.
Tako pričakujem, da bo GEN-i, ki trenutno res ponuja najnižje cene, že v mesecu juniju najavil podražitve EE. Povišanja cen ob koncu prejšnjega in na začetku letošnjega leta niso zadnja in so samo začetek niza usklajevanj, ki sledijo. Pred časom sem pisal, da kratkoročno pričakujem cene EE okrog 150 EUR MWh, kar se tudi kaže. To ceno že plačuje gospodarstvo, gospodinjstva pa jo šele bodo.
Položnica za EE je sestavljena iz dveh ključnih komponent, to je cena energenta in cena omrežnine. Ceno energenta smo že obdelali, medtem ko omrežnine še nismo. Naj samo poudarim, da bomo zaradi zelenega prehoda (e-mobilnost, toplotne črpalke, fotovoltaika) morali do leta 2030 investirati 4,5 MRD EUR v distribucijsko omrežje. Vse te investicije se bodo poznale v amortizaciji, ki bo seveda vplivala na poslovanje distributerjev in končno ceno, ki jo bomo plačali vsi.
Ne govorim o tem, ali si »za ZELENO« ali ne. Ali si za premog in TEŠ ali proti. Govorim o tem, da je zelena tranzicija tukaj, poti nazaj ni več. Cena te tranzicije pa bo visoka in za marsikoga boleča. Ne pričakujte cen, kakršne ste poznali še včeraj, ampak se že danes prilagodite novemu načinu življenja. Prepričan sem, da dokler bomo imeli premog, bomo veliko lažje uravnavali vse pritiske na elektroenergetski sistem. Strateška vrednost električne energije kot energenta prihodnosti raste, prav tako pa tudi pritisk na proizvajalce. Želim si, da bo v prihodnosti prišlo do sprememb in ne bo pomembna samo cena za MWh, pač pa bo velik poudarek tudi na proizvodnji in dostavi EE.
