V Združenju civilnih iniciativ Spodnje Savinjske doline menijo, da Korošci štiripasovnice ne potrebujejo, saj bodo živeli in delali znotraj regije. Realnost je sicer nekoliko drugačna, Koroška se zaradi prometne odrezanosti in posledično nerazvitosti srečuje z izseljevanjem prebivalcev, zlasti mladih.
Nedavno se je v Gaberkah začela dolgo pričakovana gradnja tretje razvojne osi, ki bo s sodobno prometnico povezala Koroško s preostalim delom države. Ob tem je glas zopet povzdignilo Združenje civilnih iniciativ Spodnje Savinjske doline, ki gradnji zaradi izbrane trase (Šentrupert – Velenje) odločno nasprotujejo. V zadnjem zapisu celo menijo, da Korošci ceste ne potrebujejo.
»Ključno je vprašanje, kakšno in čigavo poslanstvo uresničuje ta investicija. Čemu in za koga se gradi še ena štiripasovna cestna povezava, če smo in bomo vsi ostali znotraj lastnih regij ter bivali in delali na lastnem domu?,« se sprašujejo v združenju. Predpostavljajo torej, da Korošci ne potrebujejo ceste, ker bodo v vsakem primeru delali in živeli v svoji regiji. Dodajajo, da ta hitra cesta tudi ne bo služila vsem Korošcem, saj območje Mislinja nima dostopa do nje. »Štiripasovna cesta in številne obvoznice na območju Slovenj Gradca bodo jemala najboljšo zemljo, to je hrano,« so še zapisali.
Da Korošci ceste ne potrebujejo, da bi jim celo škodila, je bilo v preteklosti slišano že večkrat. Koroška se ravno sedaj, ob prometni odrezanosti, srečuje z izseljevanjem prebivalstva in oteženim razvojem gospodarstva, na kar je opozarjala tudi Mladinska iniciativa za 3. razvojno os. Slabe prometne povezave Koroški onemogočajo razvoj gospodarstva, številna koroška podjetja so v preteklosti zaradi tega propadli in povzročili večjo brezposelnost med Korošci. S hitro cesto se bi okrepilo koroško gospodarstvo, s tem pa bi se ohranila obstoječa in razvijala nova delovna mesta v regiji. Študija Mladinske iniciative za 3. razvojno os je pokazala, da lahko z izgradnjo 3. razvojne osi Koroška v državni proračun prinese 40 milijonov evrov letno.
Poleg tega je vedno slabša demografska slika Koroške; mladi Korošci se zaradi manjšega obsega kariernih priložnosti selijo izven regije ali celo izven države. V zadnjih petnajstih letih se je prebivalstvo na Koroškem zmanjšalo za 3,8 %. Trend upadanja prebivalstva je 0,25 % na leto. Ob takšnem nadaljevanju bo leta 2417 Koroška izpraznjena, oziroma na Koroškem ne bo več prebivalcev. Glede na lego same regije, obstaja bojazen, da se bo povečal odliv prebivalstva v smeri sosednje Avstrije, opozarja študija Mladinske iniciative.
Celoten zapis civilnih iniciativ
https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=2094602050683905&id=627960417348083
