Cirila Slemenik Pušnik, specialistka internistka iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ni zdravnica, ki se zgolj do potankosti razume na srce in z njim povezane težave, ampak je tudi tista, ki ima srce. Željo po doseganju zdravja in izboljšanja kakovosti življenja bolnikov podpira s prizadevanjem nenehnega iskanja rešitev in inovacij, s čimer stopa v koraku s časom in s sodobnimi tehnologijami ter s tem možnosti, ki so nam dane danes, preobraža v boljši jutri. Njeno poslanstvo, ki ga uresničuje v neizmerni skrbi za zdravje bolnikov, se brez dvoma kaže tudi v edinstveni inovaciji v slovenskem prostoru, namreč telemedicinski storitvi zdravljenja kroničnih bolnikov in orodju za elektronsko spremljanje bolnikov s sladkorno boleznijo, pri kateri jo je vodila želja, da bolnikom izboljša kakovost življenja. In to je, kljub temu da je za inovacijo prejela nagrado s strani GZS Območna zbornica Koroška, zanjo največja nagrada. Cirila ima tudi levji delež zaslug za izjemno napredno delovanje slovenjgraške ambulante za srčno popuščanje, in tako se od nje uči tudi stroka iz ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra.
Gospa Cirila, začniva pri s strani GZS Območna zbornica Koroška nagrajeni inovaciji o telemedicinski storitvi zdravljenja kroničnih bolnikov in orodju za elektronsko spremljanje bolnikov s sladkorno boleznijo. To je zanimiva novost, ki je slovensko zdravstvo pred tem še ni videlo.
Letos je bila možnost, da se s svojimi aktivnostmi in novostmi na razpis prijavi tudi negospodarstvo. Telemedicina je novost, ki v slovenskem zdravstvu do sedaj ni bila kaj prida zastopana. V okviru evropskega projekta United for Health, v katerega smo vstopili leta 2014, smo se odločili za sodelovanje v smislu zdravljenja in pomoči pri zdravljenju kroničnih bolnikov s srčnim popuščanjem in bolnikov s sladkorno boleznijo. Več sto bolnikov smo spremljali več kot eno leto, nekatere spremljamo še danes.
Kako uspešen je bil projekt? Kaj so vaši pacienti s tem pridobili?
Dosegli smo zelo dobre rezultate v primerjavi s preostalimi 16 evropskimi partnerji, imeli smo praktično najboljše rezultate, kar je posledica resnega pristopa. V projekt nismo vstopili kar tako – vstopili smo zato, da smo nekaj doprinesli. Videli smo možnost, da tem kroničnim bolnikom izboljšamo kakovost življenja. Bolniki zavoljo tega, ko dnevno pošiljajo podatke merjenja krvnega tlaka, utripa, teže, sladkorni bolniki pa rezultate sladkorja v krvi, ne potrebujejo tako pogostih obiskov ambulante. Po drugi strani pa dnevno pošiljanje podatkov omogoča konstantno spremljanje zdravstvenega stanja in zaznavanja sprememb, denimo porast krvnega tlaka, utripa, teže in s tem hitrega ukrepanja ob pomembnih odstopanjih …
Kako vam bolniki posredujejo te podatke?
Zelo preprosto. Vsak bolnik je dobil merilnik tlaka, tehtnico, merilnik zasičenosti krvi s kisikom ali glukometer, ki je prek povezave »bluetooth« povezan na pametni telefon, ki ga je bolnik prav tako prejel. Ko si bolnik izmeri tlak, na isti način, kot si ga je meril prej, v roku ene minute prek pametnega telefona in strežnika v bolnišnici prejmemo podatke merjenja na naš računalnik. Tudi tehtnica deluje po enakem principu. Sistem je zelo dober, saj dnevno dobivamo objektivne podatke o pacientovem stanju, s tega vidika pa lahko lažje prilagajamo terapije.
Izjemno veliko zmanjšanje hospitalizacij, ležalne dobe in smrtnosti ter povečana kakovost življenja
Ste razmišljali o tem, da ta inovacija ne bi ostala le projekt, ampak bi postala stalnica v slovenskem zdravstvu?
Seveda, aktivnosti v tej smeri potekajo, vse novosti v medicini morajo namreč iti prek Zdravstvenega sveta. Smo v fazi zaključevanja priprav, ki niso preproste. Dokazali smo, da smo za 70 odstotkov znižali hospitalizacije bolnikov s srčnim popuščanjem, ki so bili vodeni na ta način, in za 77 odstotkov skrajšali ležalno dobo, tudi smrtnost je bila manjša. Lahko dokažemo, koliko družbo stane ena ležalna doba, kakovost življenja pa težko vrednotimo. Vlogo na Zdravstveni svet bomo podali v začetku naslednjega leta, ker čakamo pozitivne potrditve razširjenega strokovnega kolegija za internistiko, potrditev nam je dalo združenje kardiologov in endokrinologov. Potrditev moramo dobiti iz razširjenega strokovnega kolegija za internistiko. Morda je Koroška predaleč in smo »premajhni«, tako se stvari odvijajo bolj počasi. Ko bo to potrjeno, bo prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije inovacija plačljiva storitev. Koristili jo bodo lahko težki srčni bolniki, za katere ocenimo, da bi jim storitev izboljšala življenje.
Na tak način se torej prihrani denar zdravstveni zavarovalnici.
Absolutno. Bolniki ne potrebujejo toliko pregledov, hospitalizacij, njihovo zdravstveno stanje in terapija sta urejena. Pri sladkornih bolnikih je urejenost podlaga za to, da odložimo rezanje nog ali slepoto. Mislim, da bo Zdravstveni svet dal zeleno luč za naš projekt, tudi glede na to, da se telemedicina v svetu hitro razvija, da razvite države uporabljajo sodobne metode zdravljenja. Ocenili smo, da bi en pacient zavarovalnico stal okoli 1000 evrov na leto, kar je malo v primerjavi s tem, da bi bil v nasprotnem primeru deležen več hospitalizacij. To ni tako velik strošek, da si ga družba ne bi mogla privoščiti.
Kako velik je pojav in problem srčnega popuščanja? Vemo, da so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti.
Ker se prebivalstvo stara, je popuščanje srca ves čas na pohodu. Medicina je zelo napredna, pri starejših, ki najpogosteje zbolevajo za srčnožilnimi boleznimi, imamo na voljo številne metode, da jih ohranjamo pri življenju in izboljšujemo kakovost življenja. Bolniki dočakajo višje starosti, mišica pa je oslabela in se pojavi popuščanje. S staranjem populacije se torej število teh bolnikov veča. Po 75. letu je desetodstotna pojavnost, pri mlajši odrasli populaciji pa okoli dva odstotka, kar je pravzaprav veliko. Srčnega popuščanja ne moremo pozdraviti, lahko pa bistveno izboljšamo kakovost življenja in odložimo zaplete ter hude težave, ki jih ti bolniki imajo.
V UKC Ljubljana se učijo od ekipe zagnanih koroških zdravnikov
Kako pa so pacienti navdušeni nad telemedicinskim sistemom zdravljenja?
Moram reči, da smo bili pozitivno presenečeni. Na začetku sem bila skeptična, ampak je sistem zelo preprost. Celotna ocena projekta s strani bolnikov je zelo visoka (4,3), tudi odnos zdravnik-bolnik je boljši, ker smo na nek način bolj povezani, imamo pogostejše stike. Nekateri pravijo, da zdravljenje na daljavo ni najboljše, da imajo starejši bolniki raje osebni stik. Ampak to ne drži, mi se zaradi takega sistema večkrat slišimo in se pogovorimo, če po poslanih podatkih opazimo kakšna odstopanja. Bolniki so bili s tem zadovoljni, počutijo se bolj varne, da nekdo bdi nad njimi, niso pogrešali osebnega stika. Tudi druge kategorije, kot je tehnična plat projekta, so bolniki ocenili z odliko.
Zdravniki iz UKC Ljubljana pravijo, da se učijo od vas. To lahko razumemo kot velik uspeh.
Ambulanta za srčno popuščanje je pri nas zaživela že pred več kot 10 leti. V Ljubljani na kliničnem centru sicer imajo to ambulanto, ampak mi v Slovenj Gradcu smo prvi, ki smo ustvarili register bolnikov s srčnim popuščanjem, v registru pa imamo okoli 1200 bolnikov. V razvitem svetu obstajajo ti registri, ki so v pomoč pri oceni razširjenosti določenih bolezenskih stanj, zbrani podatki pa nam tudi omogočijo boljše strokovno vodenje in izboljšave obravnave. Predlagali smo tudi, da bi mi pripravi osnove za register, a tega kardiološki stroki do danes še ni uspelo.
Čas, dodeljen za pregled bolnika, je absolutno prekratek
Tehnologija, razvoj, nova odkritja – to se zelo hitro spreminja, razvija, denimo prehod s papirnatih receptov in napotnic na elektronske, našteli bi lahko še številne podobne korake. Se zdravniki ob tem hitrem razvoju udeležujete tudi izobraževanj?
Teh se udeležujemo, mi smo bili v okviru našega projekta tudi v tujini. Kar nekaj je teh izobraževanj, vendar so vsa povezana s stroški, bolnišnica pa tega ne krije. Tehnologija se v Sloveniji ne razvija tako, kot bi si želeli, z elektronskim receptom in elektronsko napotnico so nas precej obremenili. Tak sistem od zdravnika zahteva precej več časa, ob izpolnjevanju napotnice se moraš posvetiti vpogledu v računalnik, to pa gotovo ni dobro, saj bi se zdravnik moral posvetiti bolniku, čas, ki je dodeljen za pregled, pa je absolutno prekratek.
Kaj pa menite o tem, da se na Koroškem srečujemo s kadrovsko problematiko zdravnikov? Zakaj mladi zdravniki raje ostajajo v večjih centrih, bolnicah, kot pa prihajajo na podeželje?
Mislim, da je za ta pojav kriva zdravstvena politika. Včasih smo morali mladi zdravniki obvezno opraviti dve leti dela na terenu in v tistem času je zdravniku postala družinska medicina pravzaprav všeč. Danes mladi zdravniki s tem nimajo nobenega stika več. Delo na terenu je naporno, v ambulanti si sam … Prevladuje miselnost, da si kariero lažje ustvariš v bolnišnicah, kot pa v ambulanti na podeželju, a mislim, da si lahko zdravnik kariero in zadovoljstvo ustvarja tudi v splošni medicini. Imamo pa v Sloveniji slab sistem specializacij in predolge specializacije. Zdravniška zbornica nima pojma, kje je Mežica in s kakšnimi težavami se tam srečujejo. Čudno se sliši, a tako je. S takšnim načinom dela dolgih specializacij in subspecializacij na podeželju ni mogoče kadrovati. Vedno več mladih pa odhaja tudi v tujino, kjer je sistem urejen.
Jon Petek
