Evropska komisija, skupaj s čez vse normalne meje razširjeno bruseljsko birokracijo, je postala le karikatura tega, kar bi morala predstavljati. Vse bolj se ukvarjajo sami s sabo oziroma s stvarmi, ki bi jih, vsaj glede na ustanovno pogodbo EU, sploh ne smele brigati. Njihova nova pravila igre, ki si jih izmišljujejo sproti uporabljajo selektivno, to kar velja za recimo Madžarsko ne velja za Dansko in to, kar velja za Poljsko ne velja za Francijo. Ali pa, kar je veljalo za prejšnjo vlado v eni od članic EU ne velja za novo vlado, ker je prave politične usmeritve.
Ja, vladajo nam neizvoljeni birokrati, ki si jemljejo pristojnosti, ki jim sploh ne pripadajo. Kaj bi porekla »očeta« evropskega povezovanja Jean Monnet in Robert Schuman, ko bi videla kako se je njuna ideja izrodila v zbirokratiziran aparat, namenjen samemu sebi? In kaj bi porekel Konrad Adenauer, ki je bil skupaj z Erhardom tvorec nemškega gospodarskega čudeža, utemeljenega na ideji ordoliberalizma, konkurenčnosti in prostem trgu, ko bi videl gore in gore predpisov, omejitev in priporočil.
Ravne kumarice so le ena od absurdnih pogruntavščin, ki pa na srečo niso doživele realizacije. Je pa zato kar nekaj pogruntavščin, ki bi bile za EU lahko dolgoročno usodne in jih je bruseljski birokraciji uspelo uresničiti. Recimo CO2 kupone, ki so skupaj z zelenim prehodom za EU lahko smrtna obsodba konkurenčnosti EU-gospodarstva. Tudi priporočila in zahteve o vzpodbujanju ter plačevanju neproduktivnih NVO-jev, ki preko idej frankfurtske marksistične šole pravzaprav rušijo vrednote, na katerih je evropska unija sploh zgrajena, je kakor, da bi gojili kačo na svojih prsih. Uvoz tretjega sveta in posledično tudi težav tretjega sveta… In še in še bi lahko naštevali. Pravih težav pa ne rešujejo in še slabše vse, ki na prave težave opozarjajo zmerjajo s populisti.
Mogoče bo kdo rekel, da sem prestrog do evropske komisije, vendar pa, ali mi lahko kdo pove vsaj tri pametne stvari, ki jih je v prejšnjem mandatu le ta naredila. In tudi začetek nove komisije ne kaže na kako izboljšanje, spet samo puhlice in politična korektnost, z namenom ugajati vsem. No meni ne ugajajo.
Ob vseh »briljantnih« idejah EU komisije se mi včasih zazdi, da je evropska komisija ustanovljena predvsem zato, da greni nam, državljanom EU, življenje. Pogovor, ki poteka med EU komisarji, ko zaseda komisija, si predstavljam nekako tako: »Državljani se jezijo zaradi migracij, kaj bomo naredili? Ljudje ne marajo več migrantov, pravijo, da rušijo socialno državo, se ukvarjajo s kriminalom in, da nočejo delati« reče prvi komisar. »Težka tema, kaj bi naredili? Ima kdo kako idejo? Na plan z njo!« se oglasi Uršula.
In modrujejo, kaj jim je narediti, problem je težak, težko rešljiv! Bojijo se glasne manjšine, ki jim bo v imenu človekovih pravic hitro začela paradirati pred EU komisijo, če bi samo poskusili spremeniti status quo. Bojijo se tudi za svoje stolčke, Evropa pa se počasi, zelo počasi pomika v desno. No, se spomni najpametnejši med njimi: »Imam briljantno idejo! Kaj pa če bi komisija predpisala, da mora zamašek ostati povezan z plastenko tudi ko je le-ta enkrat odvit!«
»Ja, kako povezavo pa ima zamašek pripet na plastenko z migracijami?« se začudi prvi komisar: »kaj si mislil s tem«?
»Nobene. Bodo pa ljudje znoreli, ko bodo pili pijačo iz plastenk in jim bo zamašek opletal po nosu. Pozabili bodo na težave z migranti in nas preklinjali zaradi te neumnosti. Toda bolje, da nas preklinjajo zaradi tega ušivega zamaška, kot pa da nas preklinjajo zaradi migracij« razloži najpametnejši komisar.
Uršula: »Odlična ideja, tako bomo storili!« In vsi komisarji so se strinjali, brez glasu proti. Ljudje pa preklinjamo, ko poskušamo piti iz plastenk in nas zamašek tepe po nosu. In kar naenkrat postane ta presneti zamašek glavna težava v Evropi.
