Družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG) so ob njenem nastanku številni pospremili z opombo, da bo to le še eno podjetje v državni lasti, ob katerem bodo posamezne politične elite lahko plenile državno premoženje. Koroška, ki je med slovenskimi pokrajinami med najbolj gozdnatimi regijami, si je od tega projekta dalje obetala sedež podjetja; pozneje bi bili zadovoljni tudi z drobtinicami, to je lesnim centrom v Otiškem Vrhu, veliko vprašanje pa je, ali bo na Koroško sploh padla kakšna drobtinice z obložene politične mize v Ljubljani. Koroški je ta droben lesni center s strani nekaterih ministrov bil tudi obljubljen, vendar vse kaže, da ne bo šlo tako gladko.
Ob teh porodnih krčih rojevanja državnega podjetja za gozdove, ki bi sicer morali že zdavnaj miniti, saj je od ustanovitve že preteklo dovolj časa, še vedno ni sprejet strateški načrt poslovanja te družbe do leta 2026. Osrednji načrt tega državnega podjetja, ki ga je napisala ena od svetovalnih družb, je bil sicer sprejet na seji nadzornega sveta, vlada pa ga je zavrnila. V tem načrtu namreč po nekaterih informacijah Koroške sploh ni. SMC je obljubila logistično-sortirni center za les tudi na Koroškem, vendar ga svetovalna družba P&S Capital za koroško regijo ni predvidela. Javnosti podrobnosti niso znane, ministrstvo za finance pa je tisto, ki naj bi bilo proti tej možnosti. Les naj naložijo v gozdu in ga odpeljejo do končnega kupca, zakaj bi ga vmes še nekje skladiščili, je logika uradnikov finančnega ministrstva.
Le skladišče hlodov namesto sodobnega lesno-predelovalnega središča?
Žal tudi ne vemo, kaj bi ta logistično-sortirni center sploh pomenil. Le kupe zbranih hlodov iz koroških gozdov, ki čakajo, da jih kdo od državnega podjetja odkupi in odpelje v Avstrijo ali kam drugam, ali pa kakšno večja dodana vrednost v obliki žage, predvsem pa nadaljnje predelave, za katere ima Koroška bogato tradicijo. Za ureditev sodobnega lesno-predelovalnega centra, ne nekakšnega logističnega skladišča hlodov, kjer bi jih še malo sortirali, si že vrsto let prizadevata GZS Območna zbornica Koroška in njena predsednica Mojca Kert oziroma Regionalna razvojna agencija Koroška, vendar na ravni države za to ni nobenega posluha. Ker namerava država k SiDG v prihodnje pripojiti še preostali 30-odstotni delež podjetja Snežnik, ki ima žago, ki lahko razreže do 50.000 kubikov lesa na leto, ni veliko upanja, da bi žaga zasebnega Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, ki je bil do nedavnega koncesionar v koroških državnih gozdovih, lahko v prihodnje v okvirih državnih gozdov igrala kakšno pomembnejšo vlogo.
Cinizem Karla Erjavca: nekateri si iščejo službe
Tako imenovani logistično-sortirni center na Koroškem še ni povsem odpisan, kar kaže tudi zadnja seja parlamentarnega Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na tej seji so za predlagane sklepe glasovali tudi koalicijski poslanci SMC. Odbor je sprejel sklep, da vlada, ki v tem podjetju nastopa v vlogi skupščine, preveri zakonitost dela nadzornega sveta in ob ugotovitvi nepravilnosti, o katerih se v javnosti že nekaj časa precej glasno govori, odpokliče tiste člane nadzornega sveta SiDG, d.o.o., ki so jih predlagali ministri. Vladi so tudi predlagali, da Strateški načrt 2017-2026, ki očitno ignorira Koroško, zavrne, in da novo vodstvo pripravi nov strateški načrt.
Predsednik DeSusa in zunanji minister Karl Erjavec je burno dogajanje okrog spornega strateškega načrta komentiral, da se očitno bližajo volitve in si nekateri poslanci iz vrst SMC že iščejo delo. Prihodnost Koroške in njene gozdarske in lesarske industrije pa je vendarle preveč resna, da bi si ministri v Cerarjevi vladi lahko privoščili takšen cinizem.
Jon Petek
