Poslanska skupina SDS zahteva sklic izredne seje Državnega zbora z obravnavo predloga priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z vzpostavitvijo pogojev za zakonitost volitev, enotno uporabo zakonodaje, ki se nanaša na volilne in referendumske postopke, za zagotavljanje javnosti, integritete, nepristranskosti in objektivnosti dela komisije ter poštenostjo izvedbe volitev ter referendumov.
Državna volilna komisija skladno s 37. členom Zakona o volitvah v Državni zbor kot najvišji volilni organ izvaja naloge, ki jih določajo navedeni zakon in drugi zakoni s področja volilne zakonodaje. Državna volilna komisija v sklopu svojih nalog zlasti:
1. skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb volilnih zakonov, ki se nanašajo na volilne postopke;
2. imenuje člane volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij;
3. usklajuje delo volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij ter daje strokovna navodila v zvezi z izvajanjem volilne zakonodaje in nadzoruje njihovo delo;
4. predpisuje obrazce za izvrševanje volilnih zakonov;
5. določa enotne standarde za volilno gradivo in določa druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil;
6. objavlja izide volitev;
7. izdaja potrdila o izvolitvi;
8. skrbi za izvedbo glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije;
9. organizira izobraževanje za člane drugih volilnih organov;
10 imenuje direktorja službe komisije.
Kdorkoli je natančneje spremljal zadnje volitve v Državni zbor ve, da je boj med kandidatnimi listami, politični strankami, spremljala tudi saga znotraj Službe Državne volilne komisije, ki jo vodi direktor Dušan Vučko.
Spomnimo. Začelo se je z nedopustnimi zamudami pri pošiljanju glasovnic v tujino, zaradi česar je bilo številnim volilnim upravičencem povsem onemogočeno glasovanje po pošti in s tem nedopustno poseženo v ustavno zagotovljeno volilno pravico. Dopis Državne volilne komisije z volilnim gradivom so nekateri prejeli šele po koncu volitev. Spregledal je pripombe predstavnikov list, da bi morale biti glasovnice oblikovane drugače. Napako je storil tudi pri lastnoročnem potrjevanju kandidatnih list. Za konec pa velja izpostaviti še dejstvo, da je Državna volilna komisija tudi napačno izračunala, kateri kandidati so bili izvoljeni v Državni zbor.
Zaradi tega, ker je preveč zadev ostalo nepojasnjenih, zaradi česar nad volitvami v Državni zbor visi madež legitimnosti in zakonitosti, je eden od članov Državne volilne komisije vložil predlog za razrešitev direktorja službe Državne volilne komisije.
Predlog za razrešitev direktorja službe Državne volilne komisije je podal na podlagi 14. in 18. člena Poslovnika Državne volilne komisije in sicer:
1. Zaradi nevestnega, nepravilnega dela ter zanemarjanja in malomarnega opravljanja svojih dolžnosti pri vodenju službe Državne volilne komisije s tem, ko ni izvedel tehničnih nalog za pravilno objavo začasnih in delnih izidov volitev v državni zbor. S tem je Državni volilni komisiji nastala nepopravljiva škoda zaradi padca zaupanja v to institucijo.
2. Zaradi malomarnega opravljanja svojih dolžnosti, zaradi česar je pri tisku glasovnic za volitve v državni zbor prišlo do 4-dnevne zamude, kar je posledično pomenilo, da so bile glasovnice v tujino poslane kasneje in je bilo s tem posledično onemogočeno glasovanje po pošti iz tujine večjemu številu volilnih upravičencev. Hkrati pa tudi zaradi nezakonitosti v postopku izredne odpovedi uslužbenke Državne volilne komisije, na katero je preložil svojo odgovornost za nastalo zamudo.
3. Zaradi malomarnega opravljanja svojih dolžnosti, s tem ko je spregledal e-sporočilo predstavnika liste s pripombo na oblikovanje glasovnic.
4. Zaradi delovanja v nasprotju z Zakonom o volitvah v Državni zbor, s tem ko je posegel v pristojnost Državne volilne komisije tako, da o prejetih podpisih podpore poslancev za kandidacijske liste ni obvestil Državne volilne komisije in je brez odločitve Državne volilne komisije sam potrdil katere liste kandidatov kandidirajo s podpisi najmanj treh poslancev.
Državna volilna komisija je sicer omenjeni predlog za razrešitev direktorja Službe Državne volilne komisije na 37. redni seji z večino glasov zavrnila. Ne glede na to še vedno ostaja madež nad vodenjem službe.
Ta se je podkrepil v nedavnem intervjuju nekdanje dolgoletne uslužbenke Državne volilne komisije in pomočnice direktorja za organizacijo in izvedbo volitev v službi Državne volilne komisije, ki je maja letos prejela izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V intervjuju je med drugim izpostavila dejstvo, da je prejela obvestilo Inšpektorata za delo, ki je na njeno pobudo, zaradi mobinga, šikaniranja in letne ocene, na Državni volilni komisiji opravil inšpekcijski nadzor. Pri tem je ugotovil kršitve delovno pravne zakonodaje, zaradi katerih je bil Državni volilni komisiji izrečen ukrep v skladu z Zakonom o prekrških. Obenem je izpostavila nepravilnosti pri sistemizaciji za zasedbo delovnega mesta svetovalke za odnose z javnostmi.
Prav tako je pomenljiva navedba, ki izhaja iz intervjuja, da se predsednik Državne volilne komisije Peter Golob velikokrat sestaja na ožjem kolegiju pri direktorju Službe Državne volilne komisije Dušanu Vučku, in sicer z izbranimi člani Državne volilne komisije.
Takšno ravnanje vsekakor ne vzbuja integritete, nepristranskosti in objektivno dela Državne volilne komisije, za kar bi glede na naravo institucije, njenih pristojnosti in nalog v prvi vrsti morala skrbeti. Na te zadeve je opozarjal tudi nekdanji dolgoletni predsednik Državne volilne komisije, ki je bil tudi nenavadno odstavljen, Anton Gašper Frantar.
Na vprašljive predloge, da bi del razprav o dilemah volilnih postopkov opravili že pred sejo, ki je ne bi bilo več dopustno snemati, torej na za javno povsem zaprtem »strokovnem kolegiju« se je nekdanji predsednik Državne volilne komisije Anton Gašper Frantar pred sejo Državne volilne komisije (DVK) dne 13. 2. 2020 odzval »Upam, da izgona medijev iz DVK ne bo.«
Navedeni posebni kolegij bi pred javnimi sejami Državne volilne komisije zaprto pripravljal »strokovne odločitve«, ki bi jih pozneje Državna volilna komisija le še javno potrjevala. Na takšnem kolegiju moč pridobi ožji krog, tudi direktor Službe Državne volilne komisije Dušan Vučko, nekdanji poslanec LDS in državni sekretar, ki na sejah sicer nima pravice glasovati.
Nekdanji predsednik Državne volilne komisije Anton Gašper Frantar prakse nejavnih sej pred pravimi sejami Državne volilne komisije ni podpiral, ker je ocenjeval, da je prav, da o dilemah izvedbe volitev poteka odprta javna razprava. Vse dileme, vsa odprta vprašanja v zvezi z izvajanjem volilnih opravil, uresničevanjem z ustavno določene volilne pravice, zadevajo tudi sev politične stranke in ne le zastopanih v Državni volilni komisiji. In predvsem vse volivke in volivce.
Vlada Republike Slovenije in Državna volilna komisija bi morala v okviru svojih pristojnosti zagotoviti vse potrebno, da se poveča javni nadzor nad delom komisije, ki izvaja volitve in s tem nad poštenostjo izvedbe volitev.
V Slovenski demokratski stranki predlagamo, da Državni zbor odloča o sprejetju naslednjega predloga priporočila:
Vladi Republike Slovenije v zvezi z vzpostavitvijo pogojev za zakonitost volitev, enotno uporabo zakonodaje, ki se nanaša na volilne in referendumske postopke, za zagotavljanje javnosti, integritete, nepristranskosti in objektivnosti dela komisije ter poštenostjo izvedbe volitev ter referendumov.
1. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pripravi in sprejme takšne rešitve volilne zakonodaje, s katerimi se bo povečalo nadzor nad delom Državne volilne komisije, ki izvaja volilna in referendumska opravila, zagotovilo enakost položaja v volilnih in referendumskih postopkih ter zakonitost, nepristranskost in objektivnost dela Državne volilne komisije ter s tem poštenost izvedbe volitev ter referendumov.
2. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pripravi in predlaga v sprejem takšne rešitve, ki bodo uveljavile odgovornost članov Državne volilne komisije in Službe Državne volilne komisije v primerih, ko prihaja do množičnih nepravilnosti pri volilnih opravilih, malomarnega in nevestnega opravljanja dolžnosti pri vodenju Službe Državne volilne komisije ter s tem nepopravljive škode zaradi padca zaupanja v institucijo.
Državljankam in državljanom Republike Slovenije mora biti omogočeno nepristransko in objektivno delo volilnih organov, saj se le tako lahko omogoči zakonitost in legitimnost volilnih opravil.
V SDS menimo, da je potrebno opraviti razpravo z namenom, da se zagotovi vse potrebno, da se poveča javni nadzor nad delom komisije, ki izvaja volitve in s tem nad poštenostjo izvedbe volitev.
