V letošnjem letu se ogromno dogaja in govori okrog komunalnih podjetij – ustanavljajo se nova, propadajo skupna. Občina Ravne je z odstopom od skupnega komunalnega podjetja v Mežiški dolini povzročila pravo komunalno dramo. Vseeno pa javna komunalna podjetja, bodisi nova ali stara, zbirajo odpadke, ki jih v Mislinjski Dobravi predela družba Kocerod, družba v lasti vseh dvanajstih koroških občin, ki je preteklo leto zaključila z dobrimi rezultati.
Skupno komunalno podjetje, ki deluje dobro
Lastništvo Koceroda se deli med vseh dvanajst koroških občin, deleži lastništva pa se razlikujejo. Največja koroška občina Slovenj Gradec ima tudi najvišji delež v Kocerodu, ki znaša 23%, sledi ji Ravne na Koroškem s 16% in Dravograd z 12%, vse ostale občine pa imajo manj kot deset odstotni delež. Vse koroške občine pa lahko skupaj nazdravijo na dobro poslovanje skupnega podjetja. V letu 2016 so v Kocerodu s predelavo odpadkov pridelali 57.241 evra čistega dobička, kar je skoraj 40 tisočakov več kot leta 2015; takrat je čisti dobiček znašal 18.743 evra. Realiziranih je bilo za več kot tri milijone prihodkov, čisti prihodki od prodaje pa so bili od predhodnega leta višji za štiri odstotke.
Ne glede na pestro dogajanje okrog komunalnih podjetij v Mežiški dolini se morajo odpadki še vedno zbirati, odvažati in predelati. V letu 2016 so v skupnem podjetju vseh koroških občin Kocerod v celoti dosegli svoje poslanstvo na področju predelave komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Čez celo leto so namreč predelali 17.685 ton mokrih, suhih, kosovnih in biorazgradljivih odpadkov od 17.274 ton načrtovanih, kar pomeni 102,3% realizacije načrta. Poleg predelovalnega obrata v Mislinjski Dobravi je bilo skoraj popolnoma izkoriščeno tudi odlagališče na Prevaljah z 92 odstotki zasedenih kapacitet. V poročilu za minulo leto ugotavljajo tudi, da je v povprečju na Korošca količina odpadkov znašala 15,3 kilograme mesečno.
Preveč uporabnega odpada, premalo ločevanja
Analiza strukture odpadkov nakazuje, da bi bilo mogoče iz celotne količine mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov izločiti najmanj 30 % v koristne frakcije (pred obdelavo). Vir: Poslovno poročilo za leto 2016, Kocerod d.d.
V poročilu za minulo leto pa so omenili tudi problematiko ločevanja odpadkov, ki pa sicer ni problematična na celotnem območju Koroške, več težav imajo v Zgornje Dravski dolini in v Mežiški dolini. V Kocerodu namreč s podatki in grafi ilustrirajo, da v JKP Log in JKP Radlje zberejo premajhno količino ločenih suhih odpadkov. V JKP Log pa poleg tega izstopajo tudi velike količine mešanih mokrih odpadkov, ob večji količini mokrih odpadkov pa nastanejo tudi večji stroški obdelave in več odlaganja preostanka odpadkov. V Kocerodu so podčrtali, da bi se s primernejšim ločevanjem lahko znižali stroški.
Seveda pa je treba dodati, da se ločevanje odpadkov v prvi vrsti prične pri vsakem posamezniku.
JP
