Vlada je včeraj zaključila z obravnavo predloga tretjega protikoronskega zakona. Danes ga bodo predstavili še poslancem koalicije, nato ga bo vlada tudi potrdila in poslala v obravnavo v DZ, je na Twitterju zapisal premier Janez Janša. Predlog med drugim predvideva turistične bone za vse prebivalce Slovenije, tudi mladoletne.
“Predlog zakona vsebuje začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije nalezljive bolezni sars-cov-2 na področju dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencije študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture ter javnega naročanja,” so po seji sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Več podrobnosti o zakonskem predlogu bo vlada predstavila v sredo.
Minister za obrambo Matej Tonin je zvečer na Twitterju med drugim zapisal, da predlog prinaša “subvencije skrajšanega delovnika, podaljšan ukrep čakanja na delo v turizmu in odpravo administrativnih ovir pri izvedbi strateških investicij”. Poleg tega pa v predlogu zagotavljajo sredstva za vse pripadnike Civilne zaščite in prostovoljce, med drugim gasilce, ki so pomagali pri boju z epidemijo. Upravičeni bodo do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, je pojasnil minister.
Vladni govorec Jelko Kacin pa je za TV Slovenija zvečer sicer dejal, da “je vlada sprejela zakon in ga bo najverjetneje v sredo poslala v državni zbor”. Pojasnil je, da bodo turistične bone prejeli vsi državljani, tudi mladoletni, in sicer v višini 50 evrov. Polnoletni bodo dobili bon v vrednosti 200 evrov.
V predlogu zakona sicer, kot je odgovoril Kacin, ne piše, da bi bili turistični boni neprenosljivi, saj bo to po njegovih besedah treba urediti z uredbo.
“Zagotovo se podaljšuje nadomestilo za čakanje na domu za mesec dni, do konca junija, za vse. Na drugi strani pa lahko delodajalci uveljavljajo delno nadomestilo do konca leta, pod pogojem, da delajo 50 odstotkov,” je dejal Kacin. Vlada bo pomagala tudi prevoznikom v turističnem gospodarstvu, saj se bodo vse sklenjene pogodbe, ki jih ni bilo mogoče uresničiti, podaljšale do septembra prihodnje leto.
Ekonomist Matej Lahovnik, ki je vodil vladno svetovalno skupino, je kot ključen ukrep vlade izpostavil ukrep skrajšanega delovnega časa. “Za to se bo odločilo zelo veliko podjetij, do polovice. Ukrep bo trajal do konca leta. Ko bodo porabljena sredstva iz evropskega strukturnega sklada, bomo črpali tudi iz integralnega proračuna,” je navedel.
Lahovnik pričakuje, da bodo prebivalci potrošili vsaj polovico vseh turističnih bonov in tako ustvarili pet milijonov nočitev, saj je ukrep namenjen spodbujanju turizma. Po njegovih besedah je turizem v najtežjem položaju, saj marsikje junija še ne bodo mogli odprti nastanitev, vendar pa je nerealno pričakovati, da bi vlada ukrep čakanja na delo podaljšala do marca.
