Vlada je včeraj sprejela državni prostorski načrt za gradnjo hitre ceste med Velenjem in Šentrupertom, katerega so uvrstili v načrt razvojnih programov do leta 2020. 300-milijonski infrastrukturni projekt bo za 14 kilometrov približal odrezano Koroško k preostalim regijam in glavnemu mestu.
Na včerajšnji seji vlade so sprejeli uredbo o prostorskem načrtu za gradnjo hitre ceste od priključka Šentrupert na štajerski avtocesti do Velenja. Gre za enega najdražjih avtocestnih odsekov v državi, kilometer ceste je ocenjen na okoli 20 milijonov evrov. Vlada je očitno prisluhnila pismu Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Koroška in Savinjsko-šaleška, kjer so lani decembra vlado pozivali, naj prostorski načrt sprejmejo še v letu 2016. Vlada obljube, da bo DPN sprejet še v letu 2016, sicer ni izpolnila, so pa vsekakor hitro odreagirali v letu 2017. Vprašanje je le, če je to dejansko korak, ki bo pripeljal do gradnje ceste, ali pa je le uvod v še večja zaostrovanja s civilno iniciativo v Braslovčah.
Rešilna bilka koroškega gospodarstva
Pred dnevi smo pisali o tem, da Koroška to cesto nujno potrebuje, in da na to opozarja tudi koroško gospodarstvo (http://e-koroska.si/tretja-razvojna-os-lani-le-obljube-bo-letos-kaj-vec/). Že samo dejstvo, da je Velenje peto največje slovensko mesto in nima avtocestne povezave, pove, da je regionalna cesta do prvega priključka toliko bolj obremenjena, poleg tega pa je Velenje dom enemu izmed največjih podjetij v Sloveniji. Odsek do Velenja ne bo pozitivno vplival samo na gospodarstvo v Šaleško-savinjski regiji, temveč bo gradnja rešilna bilka tudi za Korošce globlje severno. Na Ravnah na Koroškem, v Črni na Koroškem in Žerjavu so velika podjetja, za katere je cesta bistvenega pomena za obstoj in razvoj podjetja, te ceste pa so ene izmed najslabših v državi. Ravne na Koroškem so namreč od prvega priključka oddaljene 53 kilometrov, Črna na Koroškem pa dobrih 70. To uvršča koroške gospodarske kraje v najbolj oddaljene kraje od avtocestne povezave v Sloveniji.
Kmetijstvo z ministrom Židanom na čelu nasprotuje gradnji
Na včerajšnji seji je bil glas ministra za kmetijstvo Dejana Židana pričakovan. Tako kot civilna iniciativa v Braslovčah je tudi ministrstvo za kmetijstvo proti gradnji tega odseka hitre ceste. Njihov razlog je, da so to ena najbolj rodovitnih in najkakovostnejših kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje ceste uničena, škoda, ki jo bodo utrpeli kmeti, pa nepopravljiva. Na vladi so Židanove pritožbe označili kot neutemeljene in jih zavrnili, hkrati pa zatrjujejo, da bo gradnja oškodovala minimalno možno število zemljišč, za vse oškodovance pa bodo po besedah ministrice za okolje Irene Majcen pripravili program prestrukturiranja. Minister Židan pa se ob obisku Koroške očitno ne pripelje po isti cesti kot preostali prebivalci.
Koroška vsekakor pozdravlja to odločitev, vendar smo v preteklosti že bili deležni izigravanja s strani vlade, zato je slavje zaenkrat še bolj zadržano. Zaupanje v izrečene besede vlade se bo povrnilo šele, ko bo na označeni trasi mogoče videti gradbene stroje.
Jon Petek
