Tja, kjer je bilo nekdaj na avstrijskem Koroškem središče Krške škofije – v Krko

Impresivna dediščina sostolnice v Krki
Sredi osupljive koroške pokrajine, kjer se nežni gozdnati griči srečujejo s turkiznimi koroškimi jezeri, se dviga spomenik zgodovine in duhovnosti: Slovencem dobro poznana – impozantna Sostolnica v Krki. Ta impresivna zgradba, živo pričevanje srednjeveške arhitekture in umetnosti, marsikatero/ega popotnico/ka globoko gani in magično očara.

 

Zgodovina katedrale

Sostolnica Marijinega vnebovzetja v Krki (nemško Dom zu Gurk) je sostolnica in župnijska
cerkev Krške škofije Dežele Koroške. Zgrajena je bila med letoma 1140 in 1200 v
visokoromanskem slogu in je ena najlepših in najpomembnejših sakralih zgradb v Evropi iz
te dobe, zato jo je Avstrija že leta 1994 prijavila na Unescov seznam svetovne dediščine. Od izgradnje do leta 1788 je služila kot stolnica, po prenosu škofijskega sedeža v Celovec, pa je postala sostolnica .

V predkrščanskih časih je bil na mestu današnje cerkve tempelj keltske konjske boginje
Epone. Blok kamna z vgraviranim imenom je bil vstavljen v jugozahodnem stebru ladje.
Domnevajo, da je bila zgradba v času Rimljanov namenjena rimskemu kultu. Med
izkopavanji leta 1926 so namreč našli fragment oltarja.

Sostolnica v Krki je bila zgrajena na pobudo Svete Eme Krške. Ema Krška, pomembna
osebnost srednjega veka in zavetnica Koroške, je bila znana po svoji dobrodelnosti in
pobožnosti. Njena želja, da bi ustvarila kraj čaščenja in molitve za vernike, je privedla do
gradnje tega impresivnega kraja. Gradnja sostolnice je bila ambiciozna naloga, ki je
poudarjala vpliv in moč cerkve v tistem času.

Arhitekturna mojstrovina

Ob prihodu k katedrali takoj prevzame njen impozantno pročelje in visoki stolpi. Katedrala je izjemen primer romanske arhitekture in navdušuje s svojimi čistimi linijami in harmoničnimi razmerji. Umetelno okrašena vrata in bogato okrašena okna pričajo o posebni navdihnjenosti in spretnosti gradbenih mojstrov srednjega veka.

Umetnost in duhovnost sostolnice

V notranjosti sostolnice obiskovalca sprejme atmosfera miru in premišljevanja. Impresivne
freske in stenske poslikave, ki prikazujejo biblične zgodbe in legende svetnikov, pripovedujejo o globoki verski vdanosti ljudi, ki so tukaj skozi stoletja molili in praznovali.
Posebej impresionira glavni oltar, prečudovito umetniško delo iz 14. stoletja, ki s svojimi
pozlačenimi rezbarijami in živimi barvami slik predstavlja središče katedrale.

Cerkev je triladijska bazilika z rebrastim obokom, povečanim obokom nad prezbiterijem in
tremi enakimi apsidami. Zahodni del stavbe dopolnjujeta dva zvonika, med katerima je nad
notranjim in zunanjim preddverjem v galeriji škofovska kapela. Pod prezbiterijem je kripta z grobom Svete Eme Krške. Glavni vhod na zahodu med stolpoma je bil prvotno odprt.
Figuralno stekleno okno v sredini nad vrati in stranska okna so še delno iz obdobja gradnje
portala. V srednjem oknu so od zgoraj navzdol: Bog Oče, Sonce in Luna, simboli
evangelistov, Marija z detetom in žalosten človek. V stranskih oknih so podobe dvanajstih
svetnikov. Od leta 1988 so nova vrata iz brona, nerjavečega jekla in hruškovega lesa Tomasa Hokeja. Nov portal se prilega strukturi gotske fasade. Štirikrilna vrata lahko v celoti ali delno odprejo dve krili. Samostanska poslopja (trakt kapitlja in škofijski dvorec) so blizu, severno od cerkve, vsa poslopja pa povezuje zeleno dvorišče z mogočno lipo.

Glavni oltar z višino 16 metrov in širino skoraj 9 metrov v celoti zapolnjuje glavno apsido. Ima 72 kipov in 82 glav angelov. V spodnjem delu oltarja so poleg mize štirje evangelisti: sveti Matej, sveti Marko, sveti Luka in sveti Janez . V naslednjem nadstropju so od leve proti desni štirje cerkveni očetje: Ambrož, Gregor, Avguštin in Hieronim. Za njimi stojita v nišah med stebri levo cesar Henrik II., desno grof Viljem Krški. V tretjem nadstropju so skrajno levo sveti Jurij, desno sveti Florijan, v notranjosti med stebri na levi sveti Tomaž Becket, desno papež Leon I. Na ogredju sta kipa Katarine Sienske in Katarine Aleksandrijske, Barbare in Monike, na vrhu nadangeli Mihael, Gabriel in Rafael ter kipi upanja, vere, poguma in zmernosti.

Osrednja struktura se začne z močnim tabernakljem, katerega knjiga prikazuje križanje. Nad njim je vklesana skupina z apostoli. Iz te skupine raste v nebesa Devica Marija, obdana z rožnim vencem. Od angelov jo spremlja navzgor Sveta Trojica. Več angelov ustvarja glasbo in nosi transparente z Lavretanskimi litanijami. Na strani klečita sveta Kunigunda in Ema.

Pred glavnim oltarjem visi postni prt, velik okoli 80 m². Je najstarejši in največji v Avstriji in je nastal leta 1458 po naročilu Konrada iz Brež. Skupno ima 99 polj, leva polovica prikazuje prizore iz Stare zaveze, desna pa iz Nove zaveze.

Kraj počitka Svete Eme Krške

Kripta se nahaja pod prezbiterijem in je bila verjetno od začetka namenjena čaščenju svete
Eme ter gre za največjo kripto na nemško govorečem območju. Meri približno 20 x 20
metrov, vstopa pa sta možna z dveh stopnišč iz cerkve. Ob jugovzhodnem stebru je grob
svete Eme, ki je bila v kripti pokopana leta 1174. Prvotna neokrašena kamnita krsta je bila
sprva locirana drugje, podprta na šestih stebrih, od katerih so trije ohranjeni. Stebri
prikazujejo nenavadne vizije: dve ženski in enega moškega. Pod sarkofagom leze ženska, ki prosi za blagoslov otrok. Leta 1721 je prošt Kochler von Jochenstein krsto obdal z rdečim
marmorjem, da je to prikril. Italijan Antonio Corradini je izdelal marmorni relief Emine smrti in dve stranski marmorni figurici, alegoriji vere in upanja. Omembe vredna je figura vere s svojim zakritim obrazom. Leta 1925 so del marmorne obloge odstranili, tako da so romanski stebri ponovno vidni.

Kulturna dediščina in turizem

Sostolnica v Krki ni le kraj duhovnosti in molitve, ampak tudi živa kulturna dediščina, ki
ohranja zgodovino in tradicije Koroške. Vsako leto katedrala privablja tisoče obiskovalcev iz
celega sveta, ki jih fascinira njena lepota in katoliški pomen. Okolica sostolnice ponuja tudi
številne možnosti za aktivnosti na prostem in sprostitev, zaradi česar je sostolnica v Krki
priljubljena destinacija tako za ljubitelje kulture kot tudi narave.

Ljudje, ki so in še živijo za sostolnico v Krki
Med svojim obiskom sem imela priložnost spregovoriti z nekaterimi zaposlenimi in
prostovoljci sostolnice v Krki. Njihove zgodbe in njihovo prizadevanje za ohranjanje in nego
te edinstvene zgradbe so moj obisk spremenili v nepozabno izkušnjo. Njihova strast do
sostolnica v Krki in njene zgodovine se odraža v vsakem detajlu in kotičku zgradbe ter
bistveno prispeva k ohranjanju te impresivne dediščine.

Kot celota sostolnica v Krki globoko impresionirala in gani. Je kraj, kjer preteklost postane
živa in kjer obiskovalce očara s svojo lepoto in duhovnostjo. Je kraj, ki vabi k postanku in
premišljevanju, in katerega pogled ostane v spominu še dolgo časa.

Slovenska zgodovina v sostolnici Krka

Seveda ne smemo mimo slovenske zgodovine, ki je tesno povezana s sostolnico v Krki, še
posebej z občudovanjem Svete Eme Krške, ki je ključna osebnost v zgodovini regije. Ema
Krška je bila pomembna osebnost srednjega veka, je zavetnica Koroške in je igrala odločilno vlogo pri krščanski izobrazbi in kultiviranju tedanje celotne regije Koroške. Njene verske in socialne dejavnosti so se raztezale tudi na sosednjo slovensko območje, kjer je čaščena kot simbol enotnosti in skupne slovenske zgodovinske kulture. Naslednja reportaža z avstrijske Koroške bo tako posvečena samo ustvarjanju svete Eme Krške. Letna romanja pritegnejo na tisoče romarjev in obiskovalcev iz Avstrije, Slovenije in drugih delov Evrope, kar poudarja pomen sostolnice kot znanega kraja duhovnosti, predanosti veri in skupni kulturi.

Slovenska skupnost na Koroškem ima dolgo in kompleksno zgodovino, zaznamovano s
kulturno prepletenostjo, skupnimi tradicijami in včasih tudi s napetostmi in konflikti. Vendar pa sostolnica v Krki stoji kot simbol povezovanja in sobivanja slovenske in nemške kulture ter spominja na skupno zgodovino in vrednote, ki druži obe skupnosti.