Minuli teden so Združene civilne iniciative Savinjske doline s pismom izrazile skrb in sum, da obstajajo indici, ki nakazujejo na politične pritiske nad županoma Polzele in Braslovč. A bojazni, da bi občini odstopili od zahteve za ustavno presojo trase 3. razvojne osi med Šentrupertom in Velenjem, zaenkrat ni. Svetniki občine Polzela so na včerajšnji izredni seji odločili, da bodo vztrajali pri presoji.
Včeraj je v občini Polzela potekala izredna seja, ki bi lahko spremenila potek izgradnje 3. razvojne osi. Tema razprave je bila ustavna presoja trase Šentrupert – Velenje, ki je razlog, da vse aktivnosti na spodnjem delu severnega kraka 3. razvojne osi mirujejo. Svetniki so enotno sklenili, da bodo vztrajali pri zahtevi za ustavno presojo, saj se je za to odločila prejšnja sestava občinskega sveta, okoliščine pa se do danes niso spremenile, je po seji za STA dejal župan Polzele Jože Kužnik.
Če bi včerajšnja seja prinesla umik zahteve za presojo, bi razblinili številne dvome o prihodnosti 3. razvojne osi, a bi s tem pritrdili nedavnemu pismu Združenja civilnih iniciativ Savinjske doline, ki govori o pritiskih na župana Polzele, kar bi bilo zelo zaskrbljujoče.
Župana Braslovč in Polzele sta po minulih lokalnih volitvah domnevno spremenila mnenje o trasi hitre ceste na spodnjem delu severnega kraka 3. razvojne osi, kar vzbuja skrb predstavnikov Združenih civilnih iniciativ Savinjske doline. Sumijo, da sta župana klonila pod političnimi pritiski infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek oziroma njene stranke. Izrazili so skrb, da sta bila župana deležna obljub o prirejenih razpisih za državne investicije, če bi od ustavne presoje odstopila, oziroma groženj za omejitev državnih sredstev v primeru, da od presoje ne odstopita.
Vztrajanje pri ustavni presoji tako negira indice, ki jih pismo civilnih iniciativ navaja. Kakšno stališče pa imajo v občini Braslovče, kjer so z jesenskimi lokalnimi volitvami dobili novega župana Tomaža Žoharja, pa bo znano po jutrijšnji izredni seji občinskega sveta.
JP
