»Kurimo samo ustrezno gorivo, uporabljajmo suh les, poskrbimo za vzdrževano kurilno napravo in dimnik ter, kjer je to mogoče, razmislimo o zamenjavi stare in neučinkovite naprave, « so se strinjali sogovorniki na novinarski konferenci ob začetku kurilne sezone, na kateri so predstavili ključne ukrepe in priporočila za kakovostnejši zrak.
Dogodek so pripravili Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Eko sklad, Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije. Na kakovost zraka vplivajo tako ravnanje posameznikov kot ukrepi države – od pravilnega kurjenja in izbire kakovostnega goriva do vzdrževanja in zamenjave starih kurilnih naprav ter možnosti pridobitve nepovratnih sredstev.
Zavedanje o vplivu kurjenja na kakovost zraka se povečuje
Raziskava o odnosu prebivalcev do kakovosti zraka kaže, da se zavedanje o kakovosti zraka in vplivu kurjenja povečuje. Kar 73 odstotkov anketirancev meni, da je kakovost zraka pozimi slabša, 54 odstotkov jih meni, da zrak onesnažujejo individualna kurišča, 59 odstotkov pa, da ga onesnažuje kurjenje biomase. Dim iz sosednjih hiš je že kdaj zmotil skoraj dve tretjini vprašanih. Hkrati 43 odstotkov anketirancev za ogrevanje uporablja lesno biomaso.
Kot najpomembnejši ukrep države za izboljšanje kakovosti zraka so anketiranci izpostavili višje subvencije za zamenjavo malih kurilnih naprav, sledita boljše informiranje in opolnomočenje ljudi. Podatki kažejo, da se zavedanje o pomenu kakovosti zraka povečuje, hkrati pa ostaja veliko prostora za spremembe – tako pri ravnanju posameznikov kot pri ukrepih države.
Pravilno kurjenje zmanjšuje emisije in porabo goriva
V. d. generalne direktorice Direktorata za okolje, naravo in podnebje na MOP Štefanija Novak je poudarila, da so mala kurišča v zimskem času še posebej pomemben vir delcev in benzo(a)pirena. V hladnih in brezvetrnih dneh se onesnažen zrak zaradi geografskih in meteoroloških značilnosti Slovenije težje razredči, zato je pravilno kurjenje pomemben prispevek posameznika k čistejšemu zraku.
Pri kurjenju z lesom so ključni ustrezna in redno vzdrževana kurilna naprava, suh les, ki je bil zračno sušen vsaj eno leto, ter pravilna uporaba naprave, ki omogoča učinkovito zgorevanje. V peč nikakor ne sodijo odpadki.
Redno vzdrževanje kurilne naprave in dimnika je pomembno tako zaradi zmanjševanja emisij kot zaradi varnosti. S pravilnim kurjenjem zmanjšujemo emisije delcev, benzo(a)pirena, ogljikovega monoksida in drugih škodljivih snovi, hkrati pa zmanjšujemo porabo goriva in povečujemo požarno varnost.
Država podpira zamenjavo starih kurilnih naprav
Novak je poudarila, da odgovornosti za zmanjšanje emisij ni mogoče prelagati samo na posameznika. V obdobju od septembra lani do septembra letos je bilo prek Eko sklada za zamenjavo kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami in ustreznimi kurilnimi napravami na lesno biomaso izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud, skupaj skoraj 6.000 spodbud.
Dobrih 10 milijonov evrov je bilo namenjenih za kurilne naprave na lesno biomaso in slabih 16 milijonov evrov za toplotne črpalke.
Pomemben korak je tudi prenos nove evropske direktive o kakovosti zunanjega zraka v slovenski pravni red. Ta za leto 2030 določa bistveno strožje standarde, med drugim za delce PM10 in PM2,5. »Naslednjih nekaj let ne sme biti obdobje čakanja, ampak obdobje sistematičnega zmanjševanja emisij,« je poudarila Novak.
Celotno sporočilo za javnost z izjavami predstavnikov ARSO-a, NIJZ-a, Eko sklada, Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije in Zveze potrošnikov Slovenije najdete na povezavi:
