Ministrica Polona Rifelj na konferenci Združenih narodov o spremembi podnebja (COP31)

V turški Antalyji poteka drugi teden konference Združenih narodov o spremembi podnebja (COP31). Slovensko delegacijo vodi ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj, ki se udeležuje ministrskih razprav, prav tako je ob robu zasedanj opravila bilateralna srečanja s predstavniki mednarodnih organizacij, Evropske komisije in drugih držav.

Ministrica Rifelj je sodelovala na četrti ministrski okrogli mizi o pravičnem prehodu, kjer je v imenu Slovenije poudarila, da je pravičen prehod eden ključnih pogojev za uspešno doseganje ciljev Pariškega sporazuma in zagotavljanje široke javne podpore podnebnim ukrepom. Izpostavila je zavezo Slovenije k opustitvi premoga najpozneje do leta 2033. Ob tem je poudarila, da morajo podnebni ukrepi poleg zmanjševanja emisij prispevati tudi k ustvarjanju novih gospodarskih priložnosti, konkurenčnosti, kakovostnih delovnih mest in večji socialni vključenosti. »Pravičen prehod ni le okoljski, temveč tudi družbeni in gospodarski izziv. Uspešen bo le, če bomo vanj aktivno vključili lokalne skupnosti, delavce in socialne partnerje ter zagotovili, da pri prehodu nihče ne bo zapostavljen.«

Na ministrskem dialogu o vodi in podnebju (Baku Dialogue on Water for Climate Action) je ministrica poudarila pomen tesnejšega povezovanja vodne in podnebne politike ter krepitve mednarodnega sodelovanja. Izpostavila je, da ima voda ključno vlogo pri prilagajanju podnebnim spremembam in krepitvi podnebne odpornosti, zato si treba sistematično prizadevati za vključevanje v podnebne in ostale sektorske politike. Posebej je izpostavila pomen čezmejnega sodelovanja na področju voda, ki je ključno za krepitev podnebne odpornosti, varnosti in trajnostnega razvoja. Kot primer uspešnega mednarodnega sodelovanja je navedla Konvencijo o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer (Vodna konvencija), ki ji trenutno predseduje Slovenija.

Ministrica se je udeležila ministrskega dialoga Unije za Sredozemlje (Union for the Mediterranean – UfM), namenjenega krepitvi regionalnega sodelovanja pri soočanju s podnebnimi izzivi v Sredozemlju, ki sodi med območja, posebej izpostavljena posledicam podnebnih sprememb. V razpravi je ministrica izpostavila ključne prednostne naloge za sredozemsko regijo, med drugimi pospeševanje prehoda na čisto energijo ter krepitev podnebne odpornosti. Poudarila je pomen elektrifikacije, energetske učinkovitosti, trajnostne mobilnosti in razogljičenja industrije, ki lahko prispevajo tudi k večji konkurenčnosti gospodarstva.

Posebno pozornost je namenila upravljanju voda ter pripravljenosti na suše, poplave in druge ekstremne vremenske dogodke. Pri tem je izpostavila pomen zanesljivih podatkov, sistemov zgodnjega opozarjanja ter izmenjave znanja in dobrih praks med državami. Kot primer je izpostavila Center za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi (DMCSEE), ki ima sedež v Sloveniji in pomembno vlogo pri krepitvi odpornosti regije na sušo.

Ob robu COP31 je ministrica opravila več dvostranskih srečanj.

Na srečanju z izvršno direktorico Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) Inger Andersen sta sogovornici obravnavali pomen multilateralizma pri soočanju s podnebnimi spremembami, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaževanjem s plastiko. Izvršna sekretarka je pohvalila Slovenijo za njeno vlogo v sredozemski regiji, ki jo je s predsedovanjem Barcelonski konvenciji še okrepila.   Ministrica je ponovno potrdila podporo Slovenije delu UNEP ter nadaljnjemu krepitvi multilateralnega sodelovanja na področju varstva okolja.

Ministrica se je srečala tudi z namestnico generalne sekretarke Svetovne meteorološke organizacije (WMO) Ko Barrett. Srečanje je bilo priložnost za izmenjavo pogledov na pomen zanesljivih meteoroloških in okoljskih podatkov, spremljanja okolja ter krepitve odpornosti na vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke, vključno s sistemi zgodnjega opozarjanja, kjer Slovenija (ARSO) sodi v sam vrh.

Na dvostranskem srečanju z ministrico za podnebne spremembe in okolje Združenih arabskih emiratov dr. Amno bint Abdullah Al Dahak sta ministrici izmenjali poglede na potek podnebnih pogajanj, dotaknili sta se tudi možnostih za krepitev sodelovanja med državama. Posebno pozornost sta namenili prihajajoči vodni konferenci Združenih narodov, ki bo v začetku decembra potekala v Abu Dhabiju in na katerem bo imela Slovenija kot predsedujoča Vodni konvenciji pomembno vlogo.

Ministrica Rifelj se je sestala tudi z generalnim direktorjem Generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (DG EMPL) Mariem Navo. Osrednja tema srečanja je bila priprava slovenskega Socialnega načrta za podnebje, namenjenega neposredni podpori ranljivim gospodinjstvom za stroške, vezane na energijo in mobilnost. Namen sklada je zagotoviti, da zeleni prehod poteka pravično in vključujoče, brez poglabljanja socialnih razlik.

Slovenija na podnebni konferenci skladno s sprejetim skupnim stališčem EU zagovarja nadaljnje izvajanje Pariškega sporazuma, krepitev multilateralizma in ukrepe, ki bodo poleg zmanjševanja emisij prispevali tudi k večji odpornosti družbe, socialni pravičnosti in dolgoročni konkurenčnosti gospodarstva. Hkrati z ukrepi za zmanjševanje emisij je potrebno posebno pozornost nameniti ukrepom za krepitev prilagajanja in podnebne odpornosti.

Ministrica Rifelj je ob tem poudarila, da je ključno povezovanje ciljev zmanjšanja emisij s konkretnimi rešitvami, ki bodo prinašale koristi ljudem, gospodarstvu in okolju.