Na Prevaljah je pretekli petek, 6. novembra 2026, potekala 2. redna seja Sveta Koroške regije v mandatu 2026/2027, ki jo je vodil predsedujoči župan Občine Prevalje dr. Matija Tasič. Tokratna seja je bila tematska, saj je na njej gostovala ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj z državnim sekretarjem Peterom Lovšinom ter ekipo sodelavcev, direktorjem Direkcije za vode in Državno tehnično pisarno.
Z župani so govorili o nekaj za regijo zelo pomembnih temah, med drugim o po poplavni obnovi, protipoplavnih ukrepih, črpanju kohezijskih sredstev in pripravi državnega prostorskega načrta za 3. razvojno os na odseku Otiški Vrh–Holmec.
Ministrica je uvodoma predstavila reorganizacijo ministrstva ter aktivnosti ministrstva za poenostavitev in skrajšanje postopkov pri presoji vplivov na okolje in sprejemanju prostorskih aktov. Vsi ti ukrepi bodo pomembno vplivali na učinkovitost dela, kar se že kaže v pospešenem črpanju evropskih sredstev, širitvi gospodarskih dejavnosti, razvoju infrastrukture in izvedbi regionalnih projektov.
Pomemben del razprave je bil namenjen protipoplavnim projektom in postopkom sanacij in investicij. Za ukrepe na koroških vodotokih po poplavah leta 2023 je bilo izvedenih oziroma načrtovanih skupaj za skoraj 50 milijonov evrov ukrepov. Ministrstvo nadaljuje tudi pripravo projektne dokumentacije in izvajanje sanacij na posameznih vodotokih v koroških občinah. Direktor Direkcije Republike Slovenije za vode Roman Kramer je ob tem poudaril, da je pomembno izvajati takšne ukrepe, ki ne bodo zgolj sanacija, ampak nadgradnja, ki bo omogočila boljšo pripravljenost na prihodnje ekstremne vremenske dogodke ter trajnostno varovanje življenj in premoženja.
Izjava ministrice mag. Polone Rifelj: »V preteklem obdobju smo žal izgubili kar 200 milijonov evrov sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, saj jih je bilo počrpanih le 100 milijonov. To predstavlja veliko izgubo za celotno Slovenijo, zlasti na področju urejanja vodotokov. Trenutno imamo zagotovljena sredstva za redno vzdrževanje in načrtovane sanacije, za dodatne popoplavne ukrepe, ki jih ta regija nujno potrebuje, pa sredstev za zdaj žal ni na voljo. Aktivno iščemo možnosti za njihovo zagotovitev, pri čemer imamo na voljo tudi sredstva Vodnega sklada. Ko bodo projekti ustrezno pripravljeni, bomo lahko pristopili k reševanju najkritičnejših primerov po državi, tudi tistih, ki so trenutno prepoznani kot najbolj pereči.«
Izjava predsedujočega župana dr. Matije Tasič: »Pri popoplavni obnovi se občine soočamo s številnimi administrativnimi ovirami in dolgotrajnimi postopki, ki upočasnjujejo izvedbo projektov. Revizijski postopki pogosto zahtevajo številne dodatne dopolnitve in pojasnila, zaradi česar izgubljamo dragocen čas. Občine medtem projekte pripravljamo in izvajamo, sredstva pa moramo pogosto zagotavljati tudi s kratkoročnimi krediti, kar povzroča resne likvidnostne težave. Zato si želimo predvsem poenostavitve in pohitritve postopkov ter jasnejših meril pri razlikovanju med sanacijskimi ukrepi in investicijami. Občine smo pripravljene in zavezane k obnovi, vendar za učinkovito izvedbo potrebujemo hitrejše odločitve, ustrezno podporo in bolj predvidljive postopke.«
Ministrica je skupaj s sodelavci pojasnila tudi, da na področju pospeševanja postopkov, med drugim pri preverjanju zahtevkov za izplačilo kohezijskih sredstev in pridobivanju pogodb za projekte popoplavne sanacije, že izvajajo določene ukrepe. Občine za projekte iz DRR, ki so vezani na dotično resorno ministrstvo še niso prejele pogodb, posledično ne morejo črpati evropskih sredstev.
Izjava ministrice mag Polone Rifelj: »Zavedamo se, da se občine soočajo s počasnim preverjanjem vlog in zahtevnimi postopki za črpanje evropskih sredstev. Na ministrstvu zato uvajamo tudi umetno inteligenco in digitalne agente, ki bodo omogočili hitrejšo obravnavo in pregledovanje vlog. Ob tem sem na pristojne službe naslovila jasno pobudo, da morajo prevzeti aktivnejšo svetovalno vlogo do občin. Ne želimo si zgolj administrativnega pregledovanja dokumentacije, temveč tudi neposrednega sodelovanja z občinami, pravočasnega opozarjanja na morebitne pomanjkljivosti in pomoči pri dopolnjevanju vlog. Še posebej pomembno je, da se ti postopki pospešijo do konca leta, saj želimo zagotoviti pravočasno črpanje 61 milijonov evrov kohezijskih sredstev iz našega resorja.«
Na področju prostorskega načrtovanja je bila predstavljena tudi priprava državnega prostorskega načrta za tretjo razvojno os na odseku Otiški Vrh–Holmec, ki bo pomembno prispevala k izboljšanju prometne povezanosti Koroške. Priprava strokovnih podlag, okoljskega poročila in predloga državnega prostorskega načrta je v zaključni fazi. Sprejem je načrtovan do konec leta 2027. Državni sekretar Peter Lovšin je zagotovil, da bo ministrstvo še pospešilo medresorsko usklajevanje za zaključek projekta. Na že sprejet DPN Slovenj Gradec – Dravograd pa je bila vložena pritožba, kar lahko ima posledice na nadaljnje aktivnosti na tem odseku.
Izjava predsedujočega župana regiji, dr. Matije Tasiča: »Razočarani smo nad zamiki pri pripravi in sprejemanju državnega prostorskega načrta za odsek hitre ceste Otiški Vrh–Holmec. Gre za pomemben infrastrukturni projekt za Koroško, zato pričakujemo, da bodo postopki v nadaljevanju potekali bistveno hitreje in da bo državni prostorski načrt sprejet v napovedanem roku. Koroška si nadaljnjih odlašanj ne more privoščiti, saj je prometna povezanost regije ključnega pomena za njen razvoj.«
Anja Vajde
Vodja za odnose z javnostmi
