Državna družba SRD, ki je bila dobro desetletje lastniško in upravljavsko udeležena v Lesni Slovenj Gradec, nosi svojo odgovornost tudi pri uničenju tega nekoč velikega lesnopredelovalnega kompleksa, ki je v najboljših časih v več kot 20 podjetjih po vsej Koroški zaposloval tudi do 3000 delavcev. Podobno kot v Livarni Vuzenica so tudi v Lesni brez premoženja ostali mali delničarji, ki so se za svoje deleže dolgo zaman borili, od Lesne pa je na koncu ostalo čisto pogorišče. In to sredi regije, ki je za slovenske in evropske razmere nadpovprečno bogata z gozdovi.
Plenjenje v Lesni že pred vstopom SRD
Slovenska razvojna družba (SRD) je s svojo aktivnostjo uničenje Lesne Slovenj Gradec le še pospešila, ko je namesto prestrukturiranja in ohranjanja premoženja servisirala apetite koroških tajkunskih povzpetnikov, kar je v končni fazi privedlo do tega, da sta od Lesne ostali le še kakšna zarjavela tabla z napisom in blagovna znamka, ki pa ni več kaj prida vredna. Roparski pohod na Lesno se je začel še pred vstopom SRD. Resnici na ljubo, če takoj po razpadu Jugoslavije ne bi prišlo do tako brezobzirnega plenjenja v Lesni, potem tudi poseg države in SRD ne bi bil potreben.
Zaradi ležernosti organov pregona in sodišča pa se razkrivanje privatizacijskega ropanja in drugih lastninskih malverzacij v Lesni ni zgodilo. Revizija lastninskega preoblikovanja je sicer odkrila nepravilnosti, vendar se je vse skupaj končalo brez kakšnega posebnega epiloga. Kriminalisti so se ukvarjali z nakupom žage Mislinja s strani Eurocityja in Janka Zakeršnika, vendar tožilstvo – po pričakovanju – v tem ni videlo znakov kaznivega dejanja. Eden od direktorjev SRD Marjan Rekar je nekoč vzkliknil, češ »Kdo je v Lesni v preteklosti kradel?«, vendar na njegovo javno vprašanje ni bilo odgovora, pa tudi SRD bi lahko spodbudila organe pregona, da bi te kraje preiskali, oziroma bi jih morala prijaviti. Podjetja pod streho Lesne so propadala, poskusi sanacije z menjavami vodstva se niso obnesla, nato pa je v igro stopil še Prevent Slovenj Gradec, ki je v lesnopredelovalni industriji nameraval graditi enega od svojih treh podjetniških stebrov, poleg avtomobilske industrije in gradbeništva. Za koliko je SRD preostanek Lesne prodala skupini Prevent, nikoli ni bilo natančno znano, šlo pa je za drobiž. Prevent je tudi v Lesni kmalu začel kazati svojo pravo podobo, to je, da se za mogočno in bahavo fasado skriva gnila vsebina. Prevent Les je vključeval družbe Lesna Tovarna ivernih plošč, Žaga Otiški Vrh in Tovarna pohištva Pameče, preostala podjetja pa so se že prej znašla v stečaju ali likvidaciji.
Država jemlje, le redko kaj da
Preventu se je zgodil razpad lastnega imperija, najprej v lesarski in gradbeni branži, nato se je razsula še njihova avtomobilska divizija, na koncu pa se je Prevent skupaj z Lesno znašel v stečaju. Ko se je zdelo, da bo rešena vsaj kakšna žaga in Tovarna ivernih plošč v Otiškem Vrhu, je Iverko iz stečaja kupil turški Miador, ki je agonijo še nekaj let podaljševal vse do bridkega konca. Iverka je v stečaju, vrednost stečajne mase je ocenjena na okoli 6 milijonov evrov, ker tovarna sameva, vsak dan nastaja večja škoda, tudi zaradi vlomov. Ministri Cerarjeve vlade so sicer ob bolj redkih obiskih na Koroškem dali jasno vedeti, da državo reševanje Tovarne ivernih plošč ne zanima, prav tako ni ravno veliko upanja, da bi tu vzpostavili nov lesni center. Že obljube so tako medle in neprepričljive, da na to Koroška ne more kaj prida računati. Mogoče na kaj malega, nepomembno ekspozituro, sedež podjetja in denar bosta gotovo kje drugje.
Jon Petek
