V četrtem krogu Lige narodov B, skupina 4, je Slovenija v ljubljanskih Stožicah gostila Srbijo. Pričakovanja pred tekmo so bila velika, saj so se slovenski nogometaši iz težkega gostovanja na Norveškem pred nekaj dnevi vrnili s točko. Po težki tekmi, preobratu v drugem polčasu, je Slovenija ponovila uspeh iz Norveške. Tekma se je končala z 2:2.
Na začetku tekme so gostujoči nogometaši naše takoj stisnili, visoko pred golom Jana Oblaka. Ofenziva se jim je obrestovala že v 8.minuti, ko je po podaji Tadića z leve strani na nasprotni vratnici Živković z neposredne bližine s strelom z glavo premagal Oblaka. Zelo slabo je pri tem reagiral Sikošek, ki je zamudil pri pokrivanju Živkovića.
Slovenija je edino omembe vredno akcijo v prvem polčasu izvedla v 30.minuti, ko je Šeško z osemnajstih metrov dobro streljal, srbski vratar pa je odbil žogo v kot.
V 38.minuti so Srbi podvojili vodstvo. Tadić je izjemno preigral Gnezdo Čerina ter podal pred gol, kjer je bil v skoku najvišji Mitrović. Brekalo se je pri skoku z njim odbil tri metre, Oblak je bil nemočen.
V prvem polčasu je bila Srbija za razred boljša, Slovenija neprepoznavna. Sistem 3-5-2 ni dobro deloval, naši so zamujali pri pokrivanju nasprotnih igralcev, ni bilo podvajanja. Zelo slabo je bilo tudi v fazi napada, ki je praktično ni bilo. Spet smo dobili dva gola po strelih z glavo, naši branilci so v tem segmentu igre enostavno premehki.
Drugi polčas pa se je začel sanjsko, z dvema goloma za naše. V 48.minuti je rezervist Šporar s povratno podajo zaposlil Gnezdo Čerina, ta pa je z natančnim strelom premagal srbskega vratarja Milinković Savića.
V 53.minuti izenačenje. Po podaji Kurtića je Šeško najprej lepo zaustavil žogo, potem pa je v maniri vrhunskega strelca neobranljivo zadel.
Tekma se je v drugem polčasu popolnoma obrnila. Gledali smo drugo, podjetno Slovenijo, ki smo jo pričakovali že od začetka. Akcije so se vrstile z obeh strani, tretji gol je visel v zraku. Lahko bi ga dali eni ali drugi. Res je, da so imeli lepše priložnosti gostje, vendar so tudi naši nekajkrat nevarno zapretili, v nekaterih situacijah je manjkal le malo boljši zadnji pas.
Zadnjih petnajst minut tekme so Srbi spet prevzeli pobudo, slovenska obramba je bila pod velikim pritiskom. Toda naši so zdržali do konca in osvojili veliko točko.
Gledali smo dva različna polčasa. V prvem polčasu so bili naši slabi, brez prave igre, agresivnosti, kombinacij, preigravanj, priložnosti, celo voljni moment je bil v nekaterih situacijah vprašljiv. Kazalo je spet na visok poraz. V drugem pa ravno obratno. Dva hitra gola sta dala našim krila, videli so, da lahko igrajo tudi proti močnejšemu nasprotniku. V tem delu so se ‘borili kot levi’, prebudili so se tudi navijači Slovenije, ki so naše vzpodbujali do konca, čeprav se zdi, da so bili v Stožicah manjštevilni kot navijači Srbije.
Dejstvo je, da ob odsotnosti Iličića nimamo igralca, ki bi z individualnim preigravanjem delal igralca viška. To je tisto, kar nam v fazi napada manjka. Vendar bo očitno treba igrati brez njega. In iz te reprezentance potegniti najboljše. Problem je tudi skok igra v obrambi, kjer enostavno reagiramo preslabo. Toda po tej tekmi smo vseeno lahko optimisti. Drugi polčas je nekako potokaz, kako mora naša reprezentanca Slovenije igrati. Strokovni štab je ob polčasu pravilno reagiral, tri menjave so bile ključne pri preobratu.
Za današnjo točko si tako igralci kot strokovni štab zasluži čestitke, še posebno za igro v drugem polčasu. Bravo Slovenija!
