Regionalni zemljevid, ki riše Koroško skupaj s Savinjsko in Šaleško dolino, ni razburil le Korošcev, temveč je povzročil nejevoljo tudi v obeh dolinah ob Paki in Savinji. Dejstvo je, da Koroška in Savinjsko-Šaleška regija nimata veliko skupnega, slednja pač gravitira predvsem k celjskemu koncu in tudi matematika najmanj 100 tisoč prebivalcev na eno pokrajino pač ne more biti odločilni kriterij. Ob stoti obletnici koroškega plebiscita, ko je Slovenija izgubila najlepši del Koroške, bi oblast rada naredila nasilje še nad tem preostalim delom slovenske Koroške.
Nada Brinovšek, ki je poslanka SDS in edina poslanka iz Zgodnje Savinjske doline, je v intervjuju za glasilo Savinjske novice, odločno zastopala stališče, da mora biti Savinjsko-Šaleška regija samostojna pokrajina. To zagovarjamo tudi na Koroškem. Takole pravi Brinovškova:
»Pri ustanovitvi pokrajin ne gre zgolj za formalne okvirje in določitev tehničnih pogojev delovanja, bistven je tudi prenos sredstev, nalog in kadrov. Ob ustanavljanju pokrajin je potrebno upoštevati tudi zgodovinske okvire. Savinjsko-Šaleška in Koroška izpolnjujeta kriterije za pokrajini, v pripravljenemu predlogu pa pripravljavci tega niso upoštevali. Zajeti sta v Koroško Šaleško pokrajino, s čimer se seveda v Zgornji Savinjski dolini ne moremo in ne bi smeli strinjati. Savinjsko-Šaleška regija mora postati samostojna pokrajina. Javna razprava o predlogu ustanovitve pokrajin poteka do 20. februarja 2020. Pripravljavci predloga so pozvali lokalne skupnosti, da o predlaganih rešitvah razpravljajo na občinskih svetih. V tem času bodo lahko župani zgornjesavinjskih občin izrazili protest proti oblikovanemu predlogu.«
Protest proti oblikovanemu predlogo, ki tišči obe regiji pod eno skupno streho nove pokrajine, bodo morali dovolj glasno izraziti tudi Korošci.
NK
