Zdravniška kadrovska stiska na obeh straneh Koroške

Tako kot na slovenskem Koroškem se tudi avstrijska Koroška srečuje s problemom pomanjkanja splošnih zdravnikov v ruralnih okoljih. V naslednjih letih pričakujejo drastično poslabšanje stanja na področju zdravniške oskrbe na podeželju.

Kot poroča avstrijski ORF, je na avstrijskem Koroškem okoli 650 zdravnikov, od tega jih ima 256 pogodbo s pokojninsko zavarovalnico GKK. V petih letih predvidevajo, da bo v pokoj odšla približno polovica teh zdravnikov, kar bo znatno poslabšalo že tako ne preveč rožnato stanje zdravstvene oskrbe na avstrijskem Koroškem. Tako kot na slovenski strani meje se tudi podeželja na avstrijski strani srečujejo s težavo, da na podeželja vedno težje privabljajo mlade zdravnike.

V Železni Kapli so se dolgi dve leti borili z odsotnostjo zdravnika, ker se je predhodni zdravnik upokojil, v nekaterih občinah so zaradi upokojitev zdravnikov in pomanjkanja novih že zaprte ordinacije.

Napaka zdravstvene politike

Tudi Slovenija se srečuje z odsotnostjo zdravnikov na podeželju; več jih je v urbanih centrih ali pa brezposelni čakajo na specializacijo. Spomnimo se kadrovskega kaosa, ki je mežiško zdravstveno postajo pestil po odhodu zdravnice Špele Resnik. Pacienti so bili nad zdravstveno oskrbo izjemno nezadovoljni, saj jih je ob obisku ambulante pričakal vedno drug zdravnik. Ta zdravnik ni poznal njihove zdravstvene situacije, vedno znova so ponavljali ene in iste težave, vsak zdravnik je imel za iste težave drugačne rešitve, nekateri zdravniki pa za paciente sploh niso pokazali zanimanja, poleg tega so se povečevale tudi čakalne dobe.

O koroški problematiki pomanjkanja splošnih zdravnikov smo se že pred časom pogovarjali s kardiologinjo v slovenjgraški bolnišnici Cirilo Slemenik Pušnik. Pušnikova pravi, da sta za pojav kadrovske krize na podeželjih kriva zdravstvena politika in način specializacij: »Včasih smo morali mladi zdravniki obvezno opraviti dve leti dela na terenu in v tistem času je zdravniku postala družinska medicina pravzaprav všeč. Danes mladi zdravniki s tem nimajo nobenega stika več. Delo na terenu je naporno, v ambulanti si sam … Prevladuje miselnost, da si kariero lažje ustvariš v bolnišnicah, kot pa v ambulanti na podeželju, a mislim, da si lahko zdravnik kariero in zadovoljstvo ustvarja tudi v splošni medicini.« Celoten intervju s Cirilo Slemenik Pušnik pa si lahko preberete na tej povezavi.

JP