Predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša se je udeležil slovesnosti na Prevaljah

Predsednik vlade Janez Janša je včeraj obiskal Koroško. V okviru obiska se je predsednik vlade srečal z vodstvom podjetja Tesnila GK, d.o.o, kjer si je ogledal tudi proizvodnjo podjetja. Z vodstvom podjetja je predsednik vlade spregovoril predvsem o gumarski industriji. Predstavniki podjetja so predsedniku vlade predstavili trenutno stanje v industriji in načrte podjetja za prihodnosti. Prav tako je bilo govora tudi o aktualni situaciji v avtomobilski industriji.

Predsednik vlade Janez Janša je obisk nadaljeval na Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, kjer je skupaj s prevaljskim županom Maticem Tasičem in državnim sekretarjem Marjanom Dolinškom prisostvoval na slovesnosti, namenjeni obeležitvi odkritja temeljnega kamna za izgradnjo koroškega plezalnega centra s Parkom Jezero Prevalje. Za naložbo v celotni Športni park Jezero, park z več vsebinami, je občina prejela donacijo v višini dveh milijonov evrov. Na 1400 kvadratnih metrih urejen sodobni plezalni center bo imel notranje površine za balvansko, težavnostno in hitrostno plezanje, uredili bodo tudi zunanje, delno pokrite plezalne površine.

Prvi večji športni projekt z udeležbo državnih sredstev na Koroškem
Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je dejal, da se spominja dni, ko v Sloveniji niti vedeli nismo, kaj je to plezani center. “Tudi ko se je v Ljubljani začel graditi prvi plezalni center, je bilo veliko vprašanj, kaj to sploh je in ali ima kak smisel, da to gradimo,” je povedal predsednik vlade. Spomnil se je tudi svojega potovanja na Novo Zelandijo pred več kot 20 leti, ko je tam stal podoben plezalni center in je prijatelja povprašal po tem. “Prej so se tu pasle ovce, sedaj pa prihajajo turisti iz celega sveta, zgradili smo hotel, več restavracij in vrsto druge infrastrukture,” je beseda prijatelja povzel premier. Nadaljeval je, da se je tudi v svetu pogled na plezalne centre od takrat močno spremenil. “Plezalni centri predstavljajo kraj srečevanja in kraj za razvijanje motoričnih spretnosti,” je dejal premier. “Na Koroškem imate Janjo, ki je nosilka zlate olimpijske medalje. To medaljo je dosegla brez plezalnega centra,” je povedal predsednik vlade in nadaljeval, da smo Slovenci na število prebivalcev svetovni prvaki po olimpijskih medaljah in medaljah v svetovnih prvenstvenih ter se vprašal, kje bi šele bili, če bi imeli vso potrebno infrastrukturo. “Veliko tega se je v zadnjem času zgodilo. V Prevaljah ste to zgradili iz lastnih sredstev, ki se zagotavljajo bodisi z občinskim proračunom, bodisi prek donacij in verjetno bo to prvi večji objekt športne infrastrukture širše na Koroškem, kjer bodo sodelovala tudi državna sredstva,” je povedal premier. Dodal je, da bo delež države pri projektu znašal prek 2 milijona evrov in finančna konstrukcija nad 6 milijonov evrov bo tako tudi zaokrožena. “Gospod župan bo naslednje leto avgusta že lahko potegnil prvo smer po tej steni, pa tudi nosilka zlate olimpijske medalje bo verjetno v ta center z veseljem prišla,” je dejal premier Janez Janša.

Izpostavil je še, da je iz vladne spletne strani in zemljevida projektov za občino Prevalje, ki se gradijo ali so v načrtu razvojnih programov za letos in naslednje leta, razvidno, da je projektov veliko. Ob tem je čestital županu za ambicioznost. “Kjer so ideje, so ambicije. Brez tega ni nič, tudi sredstev ne. Je pa zelo veliko projektov namenjenih za zagotavljanje neke osnove infrastrukture ali pa varnosti bivanja, sanacije plazov, gradnje nekih stvari, ki marsikje po Sloveniji že obstajajo,” je dodal predsednik vlade Janez Janša.

“Gradnja tega plezalnega centra skupaj s parkom je pridobitev, ne samo za občino, ampak za celo Koroško in prepričan sem, da bo Janja na prihodnjih olimpijskih igrah dobila še veliko posnemovalcev s  Koroške, glede na to, da se je za uspehe poleg tega, da imaš neke pogoje in fizične predispozicije, treba imeti tudi jekleno voljo, česar pa imate na Koroškem veliko,” je povedal premier. Dodal je, da verjetno je določen del ljudi mnenja, da se takega projekta ne potrebuje, a “verjemite mi, da bo ta center imel multiplikativne učinke, zaživela bo tudi marsikatera druga dejavnost.”

“Še enkrat čestitke županu za idejo, donatorjem, ki so prispevali znatna sredstva, in vseh, ki so pripeljali projekt do tega, da se lahko začne graditi in da z veliko verjetnostjo lahko računamo, da bo zaživel prihodnje leto,” je zaključil premier in se obenem še zahvalil vsem za pripravljen prisrčen kulturen program.

Ženska stoletja in vseh vekov v Sloveniji je kmečka žena
V nadaljevanju obiska si je predsednik vlade ogledal otvoritev razstave Društva kmetic Mežiške doline v Družbenemu domu Prevalje. V poznem popoldnevu pa se je predsednik vlade udeležil koncerta Društva kmetic Mežiške doline z naslovom Pomlad pride vedno znova. Koncert je bil organiziran z namenom praznovanja 30. letnice obstoja Društva kmetic Mežiške doline in kot poklon vsem dekletom in ženam, ki s pridnimi rokami, bistroumnostjo in ljubeznijo obdelujejo slovensko zemljo ter s tem skrbijo za ohranjanje slovenske krajine in zdravo prehrano. V okviru prireditve je predsednik vlade zbrane tudi nagovoril.

“Zame osebno je ženska vseh časov moja mama, kmečka žena, ki je delala na kmetiji od petega leta starosti in dokler je mogla,” je uvodoma dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da je ženska stoletja in vseh vekov v Sloveniji kmečka žena. “Če se spomnimo časov, ko smo se v šoli učili klasikov slovenske besede, od Cankarja, Prešerna, Jurčiča, Levstika in se skušamo spomniti, kdo je osrednji lik njihovih del, pridemo do kmečke matere in kmečke žene. To ni bilo nobeno pretiravanje. Če si zamislimo pred očmi pot slovenskega naroda v zadnjih stoletjih, potem ko se je narod v modernem smislu šele oblikoval, potem lahko vidimo pred očmi tudi viharne čase in čase, ko smo bili del nekih večnacionalnih skupnosti, kjer so naši predniki umirali za kralje, carje in cesarje iz različnih drugih narodov, kjer so šle vojne čez naše poljane, kjer se  na desettisoče mož po teh vojnah ni vrnilo nazaj in ko so slovenske kmečke ženske vzgajale naslednje rodove zato, da smo obstali. Na stotisoče slovenskih, predvsem kmečkih žena, je skozi  stoletja podpiralo ne le tri, ampak štiri vogale, in rodovi, ki so zrastli iz tega truda in trpljenja, so na koncu pripeljali v čas, ko smo Slovenci postali gospodar na svoji zemlji,” je povedal v nadaljevanju. Dodal je še, da se premalo zavedamo pomena kmečkega dela, dela na kmetiji, pridelave hrane v teh modernih časih, ko večina ljudi misli, da do hrane prideš tako, da kupiš tisto, kar je na policah v trgovini. “Ne zavedamo se, da je od vseh strateških surovin najbolj strateška surovina hrana,” je dejal premier. Dodal je, da smo v nekem času, ko se bo to zavedanje krepilo, “kjer, sami vidite, kaj se dogaja s cenami v trgovini, glede na to, da imamo vojno v soseščini v državi, ki je žitnica ne samo Evrope, ampak tudi velikega dela sveta.”

“Slovenci smo del EU, imamo skupno evropsko in kmetijsko politiko. Ta skupna evropska in kmetijska politika je dosegla to, da v času po drugi svetovni vojni v večini evropskega kontinenta ni bilo več lakote. In če se spomnimo iz pripovedovanje staršev, dedov, literature, vidimo, da je v časih pred 2. svetovno vojno, ali pa še leta po tem, lakota bila nekaj, kar je vsake toliko časa udarilo evropski kontinent, ko je bila slaba letina. Če to razlagaš mlajšim generacijam, mislijo, da se to nikoli ni zgodilo, da pripoveduješ pravljice, a eden od razlogov, da se je začela skupna evropska kmetijska politika, je, da se zagotovi mir, da se preprečijo nove vojne na evropskem kontinentu po žalostnih izkušnjah prve in druge svetovne vojne in da se zagotovi blaginja, da ne bo več lakote in skupna evropska kmetijska politika je v veliki meri to zagotovila za desetletja,” je povedal predsednik vlade. “V zadnjih desetletjih tisti, ki so živeli v EU, niso nikoli poznali besede lakota, in tudi mi smo, odkar smo del tega prostora vključeni v ta skupni prostor in skupni trg, kar prinaša mnoge dobre stvari, prinaša pa tudi kakšno negativno posledico. Smo v situaciji, ko cena kmetijskih pridelkov nima prave vrednosti, in to se nadomešča s subvencijami. Deloma je to upravičeno, ker so pogoji pridelave hrane recimo tukaj na Koroškem precej težji kot na ravninah Nizozemske ali katere druge države in je prav, da  se to izenači in za to se dajejo velika sredstva iz proračuna, na drugi strani pa to negativno vpliva na realno oceno kmetijskih pridelkov in je potem odvisno od regulatorja, kako se to balansira,” je povedal predsednik vlade. Nadaljeval je, da v Sloveniji do letošnjega leta, odkar smo v  EU, torej od leta 2004, iz naših integralnih nacionalnih sredstev še nikoli nismo dali nekih dodatnih sredstev, razen tistih, kar je bilo treba dati kot lastno udeležbo za subvencije, ki jih dobivamo iz kmetijskega dela evropske proračuna.  “Letos smo prvič namenili za letošnje leto in prihodnja štiri leta dodatnih 300 milijonov evrov zato, da se na ta način približamo temu, da bo lahko cena tega, kar proizvajate na kmetijah, bolj realna,” je poudaril premier. “Ukrajina je žitnica velikega dela sveta in to, kar se tam dogaja, bo v letošnjem letu imelo vpliv na oskrbo predvsem z žiti in izdelki iz oljnic in za to da ne bi bilo velikih motenj, ima Slovenija blagovne rezerve, tako da, ko gre za stran, na kateri smo potrošniki, tukaj velikih nihanj in učinkov vojne v Ukrajini na nas, ne bo. Ko pa gre za stran, kjer so tisti, ki pridelujete hrano, ki je strateška surovina, pa ta sredstva, ki jih bomo dali za evropski proračun pomenijo, da bo vaše delo in tisto, kar pridelujete, bolj cenjeno,” je dejal premier.

“Smo v času ko so te intervencije potrebne, in v času, ko se večina zaveda nečesa, česar se kakšno leto ali pol leta nazaj nismo zavedali, in to je, da so tudi v teh sistemskih okvirjih možne spremembe, kakršnih doslej ni bilo mogoče doseči. Skupne evropske politike so politike za več kot 400 milijonov ljudi in 27 držav, kjer se je treba uskladiti,” je še povedal predsednik vlade. “Eden od ustanovnih očetov EU Jean Monnet, je dejal, da se nič ne zgodi brez ljudi in nič ne traja brez institucij, in ko smo slišali, kaj vse se je dogajalo v okviru vašega društva zadnjih 30 let, bi lahko te besede samo še podčrtali. Ko se sprehodimo po razstavi, kjer so krasni izdelki vaših rok, lahko temu le še dodatno prikimamo,” je povedal predsednik vlade. Prav tako je dejal, da so društva in druženje zato, da pridemo skupaj, da izmenjujemo izkušnje, da se poveselimo, morda potarnamo in poleg tega, da se pogovarjamo, delimo tudi vse drugo. “Vaš pevski zbor in vaša skrb za slovensko besedo je nekaj impresivnega. Ko sem listal revije, ki ste jih izdajali v vsem tem času, je polovica tega poezija. Torej nekaj, kar so kmečke žene skozi stoletja delale v smislu prosvete, vzgoje, ne samo v nekih temeljnih človeških vrednotah, ampak tudi v smislu vzgoje domoljubja, ponosa nad lastno identiteto, slovensko besedo, ponosa na to, kar si, in to boste v teh 30 letih nadaljevali,” je cenil premier.

“Pred 31 leti se je cela Slovenija zavedla poguma Korošcev, ko ste branili Holmec in druge mejne prehode,” je še spomnil predsednik vlade in ponovno spomnil na besede, ki jih je izrazil že leta 1992. Ko je namreč v vojni za Slovenijo na nek način kazalo, da bomo morali stopiti korake nazaj in vrniti nazaj osvojene karavle in vse mejne objekte, je iz Koroške, iz vseh občin, prišla depeša, kjer je pisalo: “Mi tega, kar smo osvojili z našo krvjo, nikoli ne bomo predali.”  In predsednik vlade je dejal, da prav zaradi tega poguma ničesar nismo predali.

“Slovenske žene vzgajajte trdne slovenske rodove, delajte to še naprej, obdelujte koroško zemljo s takšno ljubeznijo kot doslej in naj vaše društvo tudi v naslednjih 30 letih tako uspešno deluje kot v prvih 30 letih,” je zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Peter Truden, članek je bil predhodno objavljen na spletni strani Nova24TV