Na Ravnah na Koroškem se športno in zabavno dogajanje počasi prebujata, s tem pa tudi turizem; v zadnjem letu namreč beležijo povečanje števila turističnih nočitev. S številnimi prireditvami, novimi športnimi površinami in ponudbo nasploh je Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti vlil življenje v dogajanje in šport v mestu. O novostih in dosežkih zavoda ter o načrtovanih investicijah v prihodnjih letih smo se pogovarjali z direktorjem Alešem Logarjem.
Ko stopamo po poti od letnega bazena proti Domu telesne kulture (DTK) in športnemu parku, vidimo več kot očitno razliko in napredek izpred nekaj let. Namesto starega lesenega objekta, kjer je včasih obratoval gostinski lokal, so danes nova športna igrišča. Zunanjost pa tudi del notranjosti DTK-ja sta že dobili novo podobo, na svoj račun so z obnovljeno travnato rušo in dodatno južno tribuno prišli nogometaši Fužinarja, ki v letošnji sezoni tekmujejo v drugi slovenski ligi. Prav tako je z novo presostatično ponjavo pokrito večnamensko igrišče z umetno travo – s tem se lahko uporablja tudi pozimi. Nov zasneževalni sistem na Poseki omogoča nemoteno delovanje smučišča in dolgo smučarsko sezono. Na stičišču grajskega parka in DTK-ja so uredili prireditveni prostor, ki so ga že v minulem letu bogatile prireditve. A to je le nekaj izmed novosti, ki jih je vodstvo Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske aktivnosti skupaj z občino v zadnjih dveh letih realiziralo in ponudilo Ravenčanom ter tudi drugim Korošcem.
Urejajo stvari, ki jih občani potrebujejo
Kako to, da smo v zadnjih dveh letih videli toliko pozitivnih premikov na področju razvoja športa in kulture na Ravnah, pred tem pa je bil tempo sprememb znatno bolj počasen, smo povprašali direktorja ZKŠTM Aleša Logarja. »Začeli smo urejati tiste stvari, ki so bile najbolj nujne in katere občani najbolj potrebujejo. Na vsakem področju je gorela rdeča luč in že z nastopom na direktorsko mesto sem napovedal, da bomo izvajali sanacijski program,« pravi prvi mož ravenskega športno-kulturnega zavoda. Ko je spraševal občane, katerih sprememb si želijo na področju športa in kulture, je bil najbolj pogost odgovor rešiti problem dotrajanosti infrastrukture in omogočati nove dejavnosti, prireditve in prostore, da bodo imeli v prostem času na izbiro dovolj aktivnosti. In tega se je Logar z ekipo tudi uspešno lotil.
Tako lahko v letošnjem letu pričakujemo obnovo mestnega kopališča, kjer so predvidena menjava dotrajanih tlakovcev, manjša sanacijska dela in nova presostatična ponjava. Prav tako bo Poseka živela v še toplejših mesecih – načrtujejo namreč ureditev gorskokolesarskih prog, saj je gorsko kolesarjenje na Koroškem vedno bolj priljubljen šport. Do sedaj je ZKŠTM dajal velik poudarek na investicije v šport in športno infrastrukturo, kot pravi Logar, pa imajo v letu 2018 v načrtu tudi več kulturnih investicij. »Stanje je še daleč od rožnatega, dela je še veliko na vseh področjih, ki jih ZKŠTM pokriva, lahko pa rečem, da se stanje obrača na bolje,« je kritičen, a vendar optimističen.
V enem letu za 50 odstotkov več nočitev
Tudi mladinski hostel Punkl se ob močnih razvojnih ciljih ZKŠTM-ja z veliko hitrostjo prebuja. Če smo pred letom dni poročali, da je bila zasedenost hostla precej nizka, okoli 2500 nočitev, lahko danes rečemo, da je bilo minulo leto precej uspešno, saj so zabeležili več kot 5000 nočitev. 50-odstotno povečanje kapacitet kaže na to, da se šport in s tem tudi turizem na Ravnah prebujata. »Z vsemi novostmi, ki jih uvajamo v športnem parku in na področju kulture ter zabavnih vsebin, spodbujamo, da k nam prihajajo vedno novi gostje, in s tem živi tudi hostel,« pravi Logar. Kapacitete polnijo razni športni kampi, kot so denimo judo kamp in odbojkarski kamp Tineta Urnauta, šole v naravi in druge športne skupine.
Cilj ZKŠTM-ja je povečati število gostov na Ravnah, kar jim je tudi uspelo. »Na DTK-ju in v športnem parku opazimo zanimivo medgeneracijsko prepletanje; sem prihajajo najmlajši, ki jih starši vodijo na razne vadbe, do starejših, ki se pridejo kopat v bazene ali uživat v savne,« pravi Logar in dodaja, da je pomembno, da ljudje pridejo v urejeno, prijazno okolje. »Najbolj vesel sem, ko vidim, da smo na Ravnah dvignili utrip mesta, da se pogosto nekaj dogaja in da lahko občanom ponudimo dovolj aktivnosti.« Ob tem ne smemo pozabiti na življenje v Kulturnem centru Ravne, kjer so združili številne različne abonmaje v eno celoto, ki ljudem vseh okusov in starosti omogoča, da najdejo svoj trenutek kulturne sprostitve.
Žalostno razmerje med Koroško in Ljubljano
Mlad in ambiciozen ekonomist Aleš Logar ima za sabo že pestro kariero vodenja raznih institucij. Bil je namreč direktor kluba KMKC Kompleks, nato še direktor Zavoda Kersnikova v Ljubljani. Izkušnje, ki jih je pridobil na Ravnah in v Ljubljani, prenaša na področje vodenja ZKŠTM-ja, visoki cilji so vidni tudi v programu vlaganj v športno infrastrukturo, ki ga je skupaj z ekipo zavoda predstavil občinskemu svetu, ta pa ga je tudi potrdil. »Največ, kar sem odnesel od vodenja KMKC Kompleks in Zavoda Kersnikova je, kako se spopadati s težkim finančnim položajem, kako začeti sanacijo in kako urejati gospodarske povezave. Dodobra sem se navadil pritiska javnosti in dobil ‘trdo kožo’, ki jo na takšnem delovnem mestu nujno potrebuješ,« pravi Logar. Opazil je, da je v Ljubljani veliko lažje priskrbeti določena finančna sredstva kot pa na Koroškem, in to ga žalosti. »Korošci imamo v Ljubljani kar nekaj ljudi na visokih položajih, ki bi lahko pomagali regiji, a tega ne storijo. Da ne govorimo o kohezijski politiki, kakršno trenutno goji Slovenija; Ljubljana namreč dobi štirikrat več sredstev kot pa dvanajst koroških občin skupaj,« je razočaran Logar in meni, da bi bilo za boljši razvoj regije treba spremeniti odnos politike do Koroške in se ob tem obnašati bolj patriotsko.
JP
