Posledice epidemije na trgu dela pomembno blažijo interventni ukrepi vlade za ohranjanje delovnih mest

Leto 2020 bo leto, ki ga ne bomo zlahka pozabili niti v slovenskem niti evropskem pa tudi v svetovnem merilu ne. V letu 2020 je pandemija COVID-19 pripeljala do največjega upada svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) v več kot sedemdesetih letih.

 

“Tovrstnega šoka današnje generacije v Evropi ne pomnimo,” zdajšnjo krizo komentira Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije. Pri tem navaja, da je posebnost te krize predvsem narava vzroka, ki je vlade prisilila, da so za zavarovanja zdravja in življenja ljudi za nekaj časa močno omejile družbeno življenje in zaprle velik del gospodarstva.

Posledica je velik padec BDP, ki je bil večji kot v pretekli finančni krizi (v letih po 2008). V Sloveniji je padec kumulativno 14-odstoten, na evrskem območju je še večji. Podatki Evropske komisije pa kažejo, da je bil padec v Sloveniji nižji od povprečja v državah z evrom, država je med 27 članicami Evropske unije na sedmem mestu glede na kazalnik padca BDP.

Epidemija ni prizadela vseh enako

Pri tem niso bile vse dejavnosti enako prizadete. Epidemija je najbolj prizadela storitvene dejavnosti, povezane z neposrednimi stiki z ljudmi. Pri tem sta bila najbolj prizadeta turizem in gostinstvo, kjer je bil upad prihodkov v aprilu več kot 80-odstoten. S sprejetimi ukrepi vlade in pomočjo države se je stanje nato popravilo, jeseni, z drugim valom epidemije, pa je spet prišlo do zaprtja dejavnosti. Epidemijo so močno občutili tudi v trgovinah z “ne nujnim” blagom, prevozniki, zaposlovalne agencije in podobno. Z velikim upadom so se v drugem četrtletju soočili tudi v industriji, najintenzivnejšim v avtomobilski industriji, ugotavlja Banka Slovenije.

Več preberite TUKAJ.