Državni zbor je ponoči potrdil osmi protikoronski paket, s katerim se bodo blažili posledice epidemije koronavirusa v višini 320 milijonov evrov. Znotraj PKP8 sta ključna dva ukrepa, in sicer subvencioniranje dviga minimalne plače in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo. Po mnenju ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja je vlada s predlogom osmega protikoronskega zakona šla naproti socialnim partnerjem in poskušala čim bolj upoštevati njihove predloge. Kljub pomoči prebivalstvu pa se je glasovanja vzdržalo večina poslancev SD, LMŠ in Levice. Ne glede na to, pa ima koalicija močno podporo, saj je bil zakon sprejet z 51 glasovi za, saj nekateri razumejo, da gre v tem primeru za ljudi in ne za ideološke boje.
Vlada tudi v osmem protikoronskem paketu naslavlja resnične stiske ljudi, je dejal Janez Cigler Kralj. “Naslavljamo številna področja in ponovno dokazujemo, da lahko z izjemnim odzivanjem zagotovimo tiste ukrepe, ki jih državljani in podjetja najbolj potrebujejo,” je dejal minister. Osmi protikoronski paket prinaša ukrepe za ohranitev delovnih mest, torej za trg dela in pomoč gospodarstvu.
Ukrep subvencioniranja čakanja na delo bo veljal vse do konca aprila, po zakonu pa ga bo lahko vlada podaljšala še dvakrat po mesec dni. Po besedah ministra so delodajalci zakon dobro sprejeli in tudi ugodno vpliva na trg dela. Do subvencioniranja pa bodo upravičeni vsi delodajalci, ki jim bodo prihodki upadli za več kot 20 odstotkov. Ukrep subvencioniranja čakanja na delo lahko podjetja koristijo že od prve razglasitve epidemije lani spomladi, z novim zakonom pa je določeno, da bodo lahko podjetja, ki so z vladnimi odloki zaprta, od države koristila nadomestila plač delavcev v celoti.
Predlog osmega protikoronskega zakona odpravlja tudi neenakost med delavci, ki zaradi izplačil nagrad za poslovno uspešnost s plačo za december niso bili upravičeni do kriznega dodatka v višini 200 evrov. “Izplačilo kriznega dodatka vežemo na plačo v novembru,” je pojasnil Cigler Kralj. Tokrat je predvidena tudi globa za delodajalce, ki kriznega dodatka ne bi izplačali. Širi se tudi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka iz sedmega protikoronskega zakona, in sicer na polnoletne dijake ter študente, ki se izobražujejo v tujini, pa tudi na prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, ter na vojne veterane in vojne invalide. Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov bodo zdaj upravičeni tudi brezposelni, ki so delo izgubili po lanskem 12. marcu. Skrajšani delovni čas pa bo država subvencionirala tudi kmetijam, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
“Vlada je s predlogom osmega protikoronskega zakona šla naproti socialnim partnerjem in poskušala čim bolj upoštevati njihove predloge. Med ključnimi ukrepi v PKP8 je podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter odvzem dela bremena delodajalcem zaradi zvišanja minimalne plače,” je pojasnil Cigler Kralj. Posebej pa je izpostavil še skrb za starejše. Vrednost ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 je v tokratnem protikoronskem zakonu ocenjena na 320 milijonov evrov.
