Združeni narodi so 12. maj razglasili za mednarodni dan zdravja rastlin, predvsem z namenom globalnega ozaveščanja o tem, kako lahko varovanje zdravja rastlin pomaga ohranjati biotsko raznovrstnost in naravo ter spodbujati gospodarski razvoj. Bolezni in škodljivci rastlin se lahko širijo na različne načine, tudi s potniško prtljago. Zato – ne tvegajte in ne prinašajte rastlin iz tujine ter tudi tako pomagajte ohraniti naše rastline zdrave!
Po tem, ko je leto 2020 Generalna skupščina OZN razglasila za mednarodno leto zdravja
rastlin, Združeni narodi nadaljujejo z ozaveščanjem o pomembnosti zdravja rastlin z razglastvijo in obeležitvijo prvega mednarodnega dne zdravja rastlin. Zdrave rastline so osnovni pogoj za življenje, delovanje ekosistemov ter zagotavljanje zadostne in varne hrane. Bolezni in škodljivci rastlin uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljivost hrane ter zvišujejo ceno hrane. Trajnostno zdravje rastlin varuje okolje, rastline ter biotsko raznovrstnost, zmanjšuje učinke podnebnih sprememb in pomaga pri zmanjševanju lakote, podhranjenosti ter revščine na globalnem nivoju.
Po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je trenutno zaradi bolezni in škodljivcev rastlin vsako leto izgubljenih do 40 odstotkov svetovnih prehranskih pridelkov. Milijoni ljudi zaradi tega nimajo zadosti hrane, izgube pa resno prizadenejo tudi kmetijstvo, ki v revnih državah na podeželju predstavlja primarni vir zagotavljanja prihodka. Podnebne spremembe, človekov vpliv na okolje, spremenjeni ekosistemi in zmanjšana biotska raznovrstnost povzročajo nastajanje novih področij, kjer škodljivci lahko preživijo. Bolezni in škodljivci rastlin se na nova področja širijo tudi kot posledica velike rasti mednarodne trgovine in množičnih potovanj, ki so se v zadnjem desetletju potrojila. V državah Evropske unije na tem področju velja stroga zakonodaja, med drugim prepoveduje vnos rastlin, semen, cvetja, lesenega pakirnega materiala in drugega rastlinskega materiala brez fitosanitarnega spričevala, s katerimi bi se lahko prenesli škodljivci, ki bi lahko ogrozili zdravje rastlin v Evropski uniji. S potniško prtljago, preko navadne ali hitre pošte je dovoljeno brez fitosanitarnega spričevala vnašati le banane, kokosove orehe, datlje, ananas in durian. Varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci je učinkovitejše od izvajanja naknadnih ukrepov za njihovo izkoreninjenje, saj je za slednje potrebnega veliko več napora, časa in denarnih sredstev.
Zelo nevarnim škodljivim organizmom rastlin pravimo karantenski škodljivi organizmi rastlin, ki so praviloma tujerodne vrste in v novem okolju, kjer še niso navzoče, lahko povzročijo veliko škodo za gospodarstvo, družbo in okolje. Zgodnje odkrivanje navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov rastlin in novih potencialno nevarnih bolezni in škodljivcev rastlin je nujno za hitro in učinkovito ukrepanje in takojšnje izkoreninjenje v primeru njihovega pojava ali izbruha. V Evropski uniji so že prisotni naslednji karantenski škodljivi organizmi, ki jih pri nas še nismo našli, bi pa lahko ogrozili zdravje rastlin v Sloveniji: azijski kozliček in kitajski kozliček, bakterijski ožig oljk in borova ogorčica. V rastlinjakih in na sadikah paradižnika pa je bil v Sloveniji že odkrit nevaren virus rjave grbančavosti plodov paradižnika, zato velja previdnost že pri nakupu sadilnega materiala.
Spremljanje, opazovanje in napovedovanje pojava določenih bolezni in škodljivcev rastlin v kmetijstvu, katerih ne moremo več izkoreniniti, na podlagi meteoroloških, biotičnih in drugih podatkov, je eno ključnih orodij za omejevanje širjenja drugih bolezni in škodljivcev rastlin, ki vplivajo na kakovost in količino rastlinske pridelave. Tako prognozo bolezni in škodljivcev rastlin izvajajo strokovnjaki javne službe zdravstvenega varstva
rastlin, ki ugotavljajo stopnjo ogroženosti nasadov in posevkov ter o tem opozarjajo pridelovalce oz. imetnike rastlin preko prognostičnih obvestil. Za pravilno določitev bolezni ali škodljivca imamo v Sloveniji številne strokovnjake, ki v uradnih laboratorijih, z modernimi analitskimi metodami, izvajajo laboratorijske preiskave.
Bolezni in škodljivce rastlin lahko prenašamo s plodovi, zelenjavo, lončnicami, sadikami, cepiči, podlagami, semeni za setev, rezanim cvetjem, vejami, zrnjem, lesom in drugimi deli rastlin. Zlasti rastline in rastlinski proizvodi, ki izhajajo iz držav izven Evropske unije in se vnašajo po pošti ali prenašajo v osebni prtljagi potnikov, predstavljajo resno tveganje za zdravje rastlin na ozemlju Evropske unije. Iz navedenih razlogov velja prepoved vnosa sadja, zelenjave, rezanega cvetja in seveda sadik ali delov rastlin v Evropsko unijo brez fitosanitarnega spričevala.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter pooblaščenimi organizacijami že vrsto let preverja zdravje rastlin v Sloveniji, nadzira premeščanje in uvoz rastlin in rastlinskega materiala ter ob najdbi sprejme ukrepe za izkoreninjenje ali zadrževanje nevarnih bolezni in škodljivcev.
Pomagajte ohranjati naše rastline zdrave, zato:
– kadar potujete po svetu, ne prinašajte domov rastlin, semen, plodov, zelenjave
ali cvetja, kajti v njih se lahko skrivajo rastlinske bolezni in škodljivci!
– Če doma na vrtu ali v sadovnjaku, vinogradu ali na sprehodu opazite
bolezenska znamenja ali škodljive organizme rastlin, ki so podobne
karantenskim škodljivim organizmom, o tem nemudoma obvestite Upravo za
varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in pooblaščene strokovne
inštitucije
