V sredo, 23. oktobra, je v Lovrencu na Pohorju potekalo pogovorno omizje na temo slovenskega kmetijstva, ki je pritegnilo številne domače kmetovalce, predstavnike zbornice in druge zainteresirane poslušalce.
Uvodoma je zbrane nagovoril župan Občine Lovrenc na Pohorju, Marko Rakovnik, ki je predstavil nekaj statističnih podatkov o občini in poudaril pomen kmetijstva kot ene ključnih dejavnosti v kraju. Kot je dejal, kmetijstvo ne prispeva le k prehranski varnosti, ampak tudi k ohranjanju kulturne krajine in družbene povezanosti podeželja. Na omizju so sodelovali dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Alenka Helbl, poslanka v Državnem zboru RS in članica Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Janko Rojko, član Sveta KGZS.
Dr. Jože Podgoršek je v svojem nastopu poudaril ključni pomen družinskih kmetij, ki predstavljajo temelj slovenskega podeželja in so hrbtenica naše prehranske varnosti. Opozoril je na prenizke odkupne cene kmetijskih pridelkov, ki ne pokrivajo dejanskih stroškov pridelave, ter na povečano škodo zaradi divjadi, ki vse pogosteje uničuje kmetijske površine. Po njegovih besedah bo treba na tem področju ukrepati sistemsko, z
učinkovitejšim upravljanjem populacije divjadi in boljšim sodelovanjem med lovskimi družinami, državo in kmeti.
Kot predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je Podgoršek poudaril, da se zbornica aktivno zavzema za številne rešitve v kmetijstvu, od izboljšanja položaja pridelovalcev do poenostavitve zakonodaje. “Na KGZS branimo položaj slovenskega kmeta pred nerazumljivimi in pogosto škodljivimi zakonskimi predlogi, ki ne odražajo realnosti na terenu,” je med drugim dejal. Dodal je, da bo zbornica tudi v prihodnje “vedno in povsod
ščitila ter zagovarjala interese slovenskega kmeta”, saj brez močnega kmetijstva ni ne razvoja podeželja ne prehranske varnosti države.
Poslanka Alenka Helbl je v svojem nagovoru izpostavila, da aktualna vlada nima posluha za slovenskega kmeta, saj se številni ukrepi sprejemajo brez ustreznega posvetovanja z deležniki na terenu. Opozorila je na pomen strateškega načrtovanja razvoja kmetijstva in poudarila, da je za prihodnost slovenskega podeželja nujno potrebno boljše razumevanje in podpora tistim, ki vsakodnevno skrbijo za pridelavo kakovostne domače hrane. Sodelujoči so se strinjali, da slovensko kmetijstvo stoji pred številnimi izzivi, vendar ima tudi veliko razvojnih priložnosti. Pri tem mora imeti Slovenija jasno usmeritev in predvsem politiko, ki bo kmetijstvo postavila visoko na lestvico nacionalnih prioritet in ga prepoznala
kot eno najpomembnejših gospodarskih ter družbenih panog v državi. Med razpravo je bila izražena tudi skrb, da trenutna državna politika kmetijstvu ne namenja dovolj pozornosti in da nekateri sprejeti ukrepi ne gredo v korist kmeta, temveč dodatno obremenjujejo njegovo delo. Govorci so zato poudarili, da je nujno oblikovati bolj uravnotežene rešitve, ki bodo upoštevale realne razmere na terenu in omogočile kmetom, da z večjo motivacijo nadaljujejo svoje delo. Po njihovem prepričanju mora biti zakonodaja na področju kmetijstva soustvarjena skupaj s kmeti, ne pa brez njih, saj prav oni najbolje poznajo razmere in izzive na terenu. Slušatelji pa so jasno podprli trditev, da se prihodnost slovenskega kmetijstva gradi le z dialogom in sodelovanjem. Zakon o kmetijstvu pa mora nastajati skupaj s kmetom, ne mimo njega.
Dogodek je sklenil župan Marko Rakovnik, ki se je zahvalil govornikom in vsem prisotnim za udeležbo ter poudaril, da bo občina tudi v prihodnje podpirala aktivnosti, ki prispevajo k razvoju podeželja in ohranjanju kmetijske tradicije Lovrenca na Pohorju.
Forum za kmetijstvo in podeželje SDS
