V Beli dvorani Grajske pristave v Ormožu je Forum za kmetijstvo in podeželje SDS pripravil okroglo mizo z naslovom »Prihodnost slovenskega kmeta je prihodnost Slovenije«. Dogodek je povezal predstavnike kmetijskega sektorja, politike in lokalnih pridelovalcev v razpravi o ključnih izzivih slovenskega podeželja, pridelave hrane in prehranske varnosti.
Sogovorniki ob mizi:
dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS)
Andrej Kosi, poslanec v Državnem zboru RS
Denis Hrga, predsednik Območne enote KGZS Ptuj, kmet
Matej Šmigoc, podpredsednik OE KGZS Ptuj, prašičerejec in poljedelec
Ključne teme razprave
Sogovorniki so opozorili, da se slovensko kmetijstvo sooča z vedno težjimi pogoji dela in številnimi izzivi, ki ogrožajo njegovo prihodnost.
Prenizke odkupne cene svinjskega mesa postavljajo prašičerejo na rob preživetja, kar lahko privede do izgube pomembne živinorejske panoge v Sloveniji. Podobno stanje vlada tudi v mlečni verigi, kjer primanjkuje mladih telet, kar dolgoročno ogroža prirejo mleka in govejega mesa ter s tem domačo samooskrbo.
Posebej je bila izpostavljena bolezen vinska rumenica, ki povzroča veliko škodo vinogradnikom, zato so nujni hitri, strokovni in usklajeni ukrepi za njeno zajezitev.
V razpravi so opozorili tudi na naraščajoče cene fitofarmacevtskih sredstev, zapletene postopke umeščanja kmetijskih objektov v prostor ter pretirano birokracijo, ki kmete utrudijo in zavirajo njihov razvoj. Po mnenju govorcev bi morala država upravne postopke poenostaviti in bolj zaupati kmetu kot odgovornemu upravljavcu zemlje.
Zakonodaja in ideološki pritiski
Med razpravo je bil posebej izpostavljen Zakon o zaščiti živali, za katerega so udeleženci ocenili, da je nastal na podlagi ideologije in ne realnega stanja na terenu.
Poudarili so, da ideoloških zakonov ne smemo sprejemati na škodo kmeta, saj mora biti zakonodaja vedno oblikovana na strokovnih temeljih in v sodelovanju z ljudmi, ki vsak dan živijo in delajo z živalmi.
Spoštovanje poklica kmeta
Prisotni so se strinjali, da slovenski kmet danes ne uživa spoštovanja, ki si ga zasluži. V družbi se kmeta prevečkrat prikazuje kot onesnaževalca ali oviro za razvoj, namesto kot tistega, ki skrbi za hrano, krajino in življenje na podeželju.
Zaskrbljujoče je tudi, da šolski učbeniki ustvarjajo napačno sliko o kmetu, kar vpliva na mlade in njihovo dojemanje pomena kmetijstva.
Udeleženci so se strinjali, da mora tudi sam kmet spremeniti miselnost, začeti mora verjeti, da je njegovo delo dragoceno in vredno spoštovanja.
»Kmet je več vreden. Je tisti, ki hrani narod, varuje zemljo in ohranja življenje na podeželju.«
Kakovost hrane in trg
Sogovorniki so izrazili zaskrbljenost nad širjenjem tujih cenovno agresivnih trgovskih verig, ki preplavljajo slovenski trg s ceneno uvoženo hrano vprašljive kakovosti.
Na drugi strani pa je domača, kakovostna slovenska hrana za potrošnika pogosto predraga, kar postavlja domače pridelovalce v neenakopraven položaj.
Poudarjeno je bilo tudi, da javne ustanove, kot so šole in vrtci, še vedno posegajo po najcenejši hrani, čeprav starši sami plačujejo otrokom malico. Govorci so pozvali, naj država in občine v javne razpise vključijo merila, ki bodo omogočila, da otroci jedo domačo, kakovostno hrano slovenskih kmetov.
Sklepni poudarki
Zaključek razprave je bil jasen: Slovenija mora znova postaviti prehransko suverenost in samooskrbo med strateške cilje države.
Le z močnim, spoštovanim in pravično obravnavanim kmetijstvom bo Slovenija ohranila svojo neodvisnost in sposobnost preživeti v kriznih časih.
»Brez slovenskega kmeta ni slovenske hrane! Prihodnost naše države raste na domači zemlji.«
