V Muzeju Ravne na Koroškem, ki ima svoje prostore Na gradu, so v četrtek 7. 12. 2023 odprli razstavo Jeklo za zeleno prihodnost.
Razstava je del projekta obnove muzejskega območja Stara železarna, financiranega s strani Občine Ravne na Koroškem ter Ministrstva za kulturo v okviru Sklada za okrevanje in odpornost. Razstava poteka v sodelovanju z iniciativo Novi evropski Bauhaus na Donavi ter Slovensko potjo kulture železa.
Pozdravni nagovor je ob uvodnih besedah muzejske svetnice in kustosinje dr. Karle Oder pripadel mag. Tadeju Pungartniku, direktorju Koroškega pokrajinskega muzeja. Slovesnega dogodka sta se udeležila tudi podžupan Peter Stočko in župan dr. Tomaž Rožen, ki je pričujoči razstavi v popotnico namenil nekaj spodbudnih besed, med drugim je dr. Rožen poudaril: »Ta edinstvena razstava nam ponuja vpogled v inovativne rešitve, ki bodo igrale ključno vlogo pri oblikovanju bolj trajnostne prihodnosti. Jeklo je že stoletja pomemben gradbeni material, vendar danes stopa še korak dlje – postaja gonilna sila in simbol naše zavezanosti k okolju prijaznemu razvoju. Ponosni smo, da smo del te zgodbe in da lahko skupaj raziskujemo, kako je jeklo kalilo našo preteklost in kako prispeva tudi k prihodnosti.« Odprtje je izvedel svetovalec glavnega direktorja družbe SIJ Metal Ravne, Borut Urnaut. V programu odprtja medinstitucionalne razstave je sodeloval mladi kitarist Gregor Peserl.
Z razstavo Jeklo za zeleno prihodnost so kustosi muzejev iz jeklarskih središč Jesenice, Štore in Ravne na Koroškem v sodelovanju s Skupino SIJ in podjetjem Štore Steel pozornost namenili aktualnim vprašanjem povezanih s trajnostnim razvojem in varovanjem okolja pri proizvodnji jekla in jeklenih izdelkov. Razstavo, ki bo na ogled do marca prihodnje leto, sta spremljala tudi soavtorica Slavica Glavan, direktorica Železarskega muzeja Štore in dr. Marko Mugerl, kustus GSMJ.
Današnja proizvodnja zelenega jekla, jekla za zeleno prihodnost, izhaja iz tradicije znanj in veščin, varnega dela in varovanja okolja, inovacij in tehnološkega posodabljanja, recikliranja surovin, optimiziranja in avtomatiziranja proizvodnje ter temelji na družbeni odgovornosti jeklarskih podjetij. Evropski zeleni dogovor kot bistveni korak k doseganju ogljične nevtralnosti do leta 2050 poudarja potrebo po posodobitvi in razogljičenju energetsko intenzivne industrije. Za doseganje klimatskih ciljev je potreben »okoljski kvantni skok«, ki ga bodo tudi v jeklarskem sektorju krojile na novo razvijajoče se prebojne tehnologije, temelječe na alternativnih gorivih, kot je zeleni vodik, ter zajemu in uporabi ogljikovega dioksida – na poti v brezogljično družbo.
Janja Širnik, Urad župana
