Tokrat smo k intervjuju povabili Gorazda Elviča, popularnega Mariborčana, dolgoletnega profesorja ekonomije, uspešnega športnika, novinarja, športnega komentatorja in TV voditelja, širni Sloveniji pa verjetno najbolj znanega kot ustanovitelja in ‘frontmena’ ene najbolj popularnih slovenskih glasbenih skupin Čudežna polja ter člana dolga leta najuspešnejšega in najbolj priljubljenega projekta za najmlajše v Sloveniji, dua Spidi in Gogi. Gorazd Elvič je povedal marsikaj zanimivega, tako o svoji glasbeni kot tudi športni poti.
E-Koroška: Ste ustanovni član skupine Čudežna polja. Kakšni so bili začetki skupine?
Elvič: Čisti začetek delovanja skupine se je zgodil v letu1969, ko sva s tedanjim sošolcem Rudijem Jazbecem v gimnazijskih klopeh ustanovila band, s katerim smo začeli preigravati rock glasbo tistega časa, vzorniki pa so nam takrat bili Creedence Clearwater Revival. Ime skupine Čudežna polja je moja zamisel, ki sem jo dobil ob branju pesniške zbirke Fields of Wonder (Čudežna polja) temnopoltega pesnika Langstona Hughesa. V prvotni zasedbi sta igrala še Slavko Delalut (ki ga je kasneje zamenjal še sošolec iz paralelke Modrijan Andrej) in Jaromir Jerabek. Nato se je po poletju 1972 formirala zasedba, ki je praktično zaznamovala najuspešnejša leta banda in sicer sta se meni, Rudiju in Andreju pridružila Slavc Kovačič (iz skupine Gift, pred tem Alarm) in Zdenko Zagorac (iz skupine LSD, pred tem Alarm), po nekaj letih pa je Andreja na bobnih zamenjal Danilo Karba(Inkvizicija, 7 svetlobnih let).
E-Koroška: Na začetku ste igrali, rock, blues glasbo. Takrat ste posneli malo ploščo ‘Solze’, leto zatem, 1973, pa še naslednjo Heja heja hej. Takrat sta bili pesmi kar velika hita, prepoznavna na slovenski rock sceni. Velike plošče pa v tem obdobju niste posneli. Zakaj ne?
Elvič: LP-ja takrat še nismo posneli, ker še nismo imeli dovolj avtorskih skladb, saj smo na koncertih, ker je to takrat zahteval čas, v večini izvajali rokerske klasike od Stonesov, Beatlov, Pink Floydov, Vanilla Fudge, CCR, Spencer Davis group, Guess Who, Ten Years After in drugih.
E-Koroška: Kasneje ste nekoliko spremenili glasbeni stil. V osemdesetih ste imeli velike pop hite Poštar zvoni samo dvakrat, Boogie dama ter Anamarie, ki so jih poznali praktično vsi Slovenci. Še danes se Poštar zvoni samo dvakrat redno vrti na radijskih postajah. V osemdesetih ste dosegli vrhunec popularnosti, kako se spomnite tistega obdobja?
Elvič: Od leta 1982 do 1996 je bilo naše zlato obdobje, v katerem smo bili z izdajo 11 LP plošč (več kot 140 avtorskih skladb) izredno kreativni, uspešni in delovni, posledično smo dosegli neverjetno popularnost in želi velike uspehe, tako na festivalih, kot tudi na odrih širom po Sloveniji in Jugoslaviji, dosegli pa smo tudi izjemno prodajo plošč in kaset kot paradni konj Založbe ZKP RTV Slovenija.
E-Koroška: V devetdesetih ste s Slavkom Kovačičem začeli nastopati kot duo Spidi in Gogi, hitro postala zelo popularna pri najmlajših poslušalcih. Kako sta prišla na to idejo?
Elvič: V nekem trenutku smo kot band opazili, da smo z izdajo nekaterih bolj otroških hitov, preusmerili image preveč v to smer, zato sva s Slavcem prišla na idejo, da razvijeva vzporeden projekt, kjer bi ustvarjala izključno za otroke in nastal je, kot se je kasneje izkazalo, mega uspešen projekt Spidi in Gogi. Idejo za koncept pa sva dobila, ko smo Čudežniki izvajali popularno pesem Speedy Gonzales in sva se v uvodu v pesem vedno na odru šalila z uvodnim falzetom pesmi. On je imitiral Spidija in ker je moje ime Gorazd, je iz moje vloge pri tem nastal profesor Gogi.
E-Koroška: Kako je to vplivalo na delo skupine Čudežna polja?
Elvič: Pozitivno.
E-Koroška: Skupina Čudežna polja je skupno posnela enajst velikih plošč, kaset in CD plošč. Teh plošč se danes v tudi v trgovinah s ploščami ne da kupiti, tudi v vašem rodnem Mariboru ne. Kako bi to komentirali? Razmišljate morda o tem, da bi te plošče na novo izdali?
Elvič: Tega najraje sploh ne bi komentiral, ker bi lahko o odnosu do slovenske glasbe, tudi na splošno, postal preveč neposreden. Lahko povem le, da ker res vlada veliko povpraševanje po naših skladbah in audio izdelkih, sploh sedaj v času velikega ‘revivala’ LP plošč, sva s Slavcem vložila kar nekaj napora v razgovorih z našo založbo ZKP RTV Slovenija, ki sva ji koncept izdaje “Zlate zbirke” tudi v detajle pripravila, a naletela sva na totalno ignoranco, čeprav stroški izdaje ne bi bili preveliki, saj vsi izdelki obstajajo na originalnih trakovih v njihovem arhivu.
E-Koroška: Katere skupin ste najraje poslušali ob vaših začetkih?
Elvič: Absolutno Beatle, pa tudi Stonese, Monkeese, Led Zeppelin, The Animals, Pink Floyd, The Byrds, Steppenwolf, The Eagles,Santano, The Who, Deep Purple, ob začetkih delovanja banda pa sva z Rudijem veliko preposlušala vse skladbe Creedence Clearwater Revival, saj smo jih kar nekaj uvrstili v naš program.
E-Koroška: Kakšen glasbeni stil vam je najbolj všeč rock, pop, blues?
Elvič: Rock, a rad poslušam, pa tudi za svojo dušo velikokrat preigravam blues.
E-Koroška: Ste kitarist, kateri kitarist je imel največji vpliv na vas?
Elvič: John Fogerty.
E-Koroška: Kaj menite o nekdanji in sedanji slovenski pop-rock sceni?
Elvič: Mislim, da je v naših zlatih časih veliko bolj živela, da pa tudi danes ni tako, pa so krivi predvsem današnji glasbeni uredniki.
E-Koroška: Eden izmed vaših hobijev je šport. Pozimi ste redno na smučišču na Pohorju. Ste bili v mladosti član kakšnega športnega kluba?
Elvič: Lahko rečem, da šport v mojem življenju ni odigral le vloge hobija, saj sem se mu v mladosti posvečal tudi na vrhunskem nivoju. Kot tekmovalec smučarskega kluba SK Branik sem se z uspešnimi rezultati uvrstil tudi v državno reprezentanco in štartal tudi v svetovnem pokalu, ter takrat meril moči s takimi asi, kot so bili Karl Schranz, Franz Klammer in Jean Noel Augert. Po aktivni smučarski karieri sem se lahko posvetil bolj tudi moji veliki ljubezni nogometu in kot igralec NK Železničar sem igral še dve leti v 1.Slovenski nogometni ligi, kasneje pa zaradi butastih “Portoroških sklepov” še nekaj časa za NK Kovinar v nižjih ligah.
E-Koroška: Ste tudi velik navijač NK Maribor, za katerega ste napisali tudi himno. Po mojem mnenju je to ena izmed boljših nogometnih himn, se strinjate s tem?
Elvič: Res je, NK Maribor je moj klub in ponosen sem, da sem lahko postal avtor njegove uradne himne, ki je nastala 1992 ob prvi uvrstitvi kluba v evropska tekmovanja. Hvala za vaš kompliment, da je to odlična nogometna himna, sam lahko le dodam, da je nastala z vsem mojim vijolčnim srcem.
E-Koroška: Kdaj bo Maribor spet postal državni prvak?
Elvič: Upam, da se bo že naslednjo tekmovalno sezono spet uresničil legendarni rek nekdanjega predsednika kluba Jožeta Jagodnika: “Maribor je bil, je in bo prvak.”