V preteklem mesecu je nov osnutek deželne ustave na avstrijskem Koroškem močno razburil slovensko javnost in politiko. Nova ustava pa, kljub nestrinjanju Slovenije in tamkajšnje slovenske manjšine, po vsem tem trudu očitno res ne bo imela zapisanega slovenskega jezika kot deželnega jezika.
Pred dnevi je v Celovcu potekal tradicionalni pomladni koncert »Koroška poje« Krščanske kulturne zveze. Letošnji koncert je bil posvečen pesnici Milki Hartman, med drugimi pomembnimi političnimi osebami pa sta na bila koncertu prisotna tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in minister za Slovence zunaj meja Republike Slovenije Gorazd Žmavc. Po koncertu pa sta predsednik Pahor in deželni glavar Peter Kaiser spregovorila o trenutno najbolj kočljivi temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot tudi na ozemlju avstrijske koroške – o novi koroški deželni ustavi.
Prijateljski dialog Boruta Pahorja in Petra Kaiserja zaenkrat še brez učinka
Borut Pahor je v pogovoru dejal, da trenutna zapisa 5. in 7. člena nista sprejemljiva, obenem pa upa, da bo avstrijska deželna vlada našla dialog, ki bo sprejemljiv za zamejske Slovence in tudi za Slovenijo. Deželni glavar Peter Kaiser je v odgovor dejal, da je zaskrbljenost slovenske narodne skupnosti glede nespoštovanja pravic neutemeljena, in da jezik opredeljuje zvezna ustava, ki pa je nad deželno ustavo. Po Kaiserjevih besedah se bodo karseda potrudili, da bo ustava napisana tako, da ne bo možnih več interpretacij.
Slovenščino ureja zvezna ustava, zapisati jo v deželno ustavo bi bila vsaj lepa gesta
Dan po pomembnem koroškem kulturnem dogodku »Koroška poje« pa se je Peter Kaiser sestal s predstavnikom ljudske stranke Christianom Bengerjem in predstavnico zelenih Marion Mitsche. Velikih vsebinskih sprememb ne bo, je po tem sestanku poročal avstrijski ORF, urejali naj bi samo še natančne formulacije, ne bo pa več prostora za napačne interpretacije.
Zanimiva je tudi izjava predsednika deželnega odbora za pravna in ustavna vprašanja Andreasa Scherwitzla, ki je dejal, da je v ustavo zapisati slovenščino kot drugi deželni jezik nemogoče in v nasprotju z zvezno ustavo. Njegovo izjavo pa negira strokovnjak za ustavno pravo Heinz Mayer, ki pravi, da je slovenščino povsem mogoče zapisati v deželno ustavo, nima pa nobenega smisla, ker to nima nobene pravne vrednosti, saj slovenski jezik v Avstriji opredeljuje in ureja zvezna ustava. Bila bi pa to lepa gesta koroške deželne vlade.
Narodni svet koroških Slovencev še vedno protestira
V Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) z razvojem teh dogodkov niso zadovoljni. Prepričani so, da bi to utegnilo Slovence na avstrijskem Koroškem postaviti v slabši položaj. Vodja kompetenčne skupine NSKS za pravna vprašanja Rudi Vouk ob tem izpostavlja probleme, ki bi se lahko pojavili ob tem, da se slovenski jezik ne omenja v novi deželni ustavi, kot so poimenovanja cest in krajev ter uporaba slovenščine po posameznih občinah. Izpostavlja tudi, da se ob določilu, da je samo nemščina deželni jezik, odpirajo možnosti za kršitev manjšinskih pravic.
Jon Petek
