Na Ravnah na Koroškem se je včeraj sestal Svet koroške regije, ki ga sestavljajo župani vseh 12 koroških občin, med drugim pa so razpravljali o trenutno najbolj vroči temi na Koroškem. Gre namreč za razpravo o novi deželni ustavi, ki je vroča tema predvsem na avstrijskem Koroškem, ki pa se vsekakor dotika tudi slovenskega dela Koroške in celotne Slovenije. Seje se je udeležil tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle, ki se je zahvalil za podporo Slovenije in slovenske Koroške za ohranitev deželnega jezika na avstrijskem Koroškem.
Koroški župani ostro nasprotujejo poniževanju slovenščine
Nov osnutek koroške deželne ustave ne omenja slovenščine kot deželnega jezika, kar je zelo razburilo tamkaj živeče Slovence. Tudi naša država je kritična do novega osnutka, saj bi s sprejetjem takšnega besedila dežela Koroška kršila avstrijsko državno pogodbo, po kateri je slovenski jezik opredeljen kot temeljna pravica slovenske manjšine. Tudi koroški župani ostro nasprotujejo sprejetju takšnega besedila deželne ustave; na svoji seji so sprejeli tudi posebno izjavo, s katero izražajo nasprotovanje takšnemu poniževanju slovenščine onstran meje.
Janko Malle verjame v srečen razplet
Janko Malle, tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, ki se je udeležil seje, verjame v srečen razplet. Podprl je koroške župane in borbenost Slovencev za svojo manjšino na avstrijskem Koroškem. Sam sicer poudarja, da opredelitev deželnega jezika v deželni ustavi nima zakonodajnega pomena, je pa problematičen odnos avstrijskih oblasti do jezika slovenske manjšine. Slovenski jezik namreč srečamo na vsakem koraku v deželi Koroški, Slovenci pa živijo gotovo v vsaki avstrijski deželi. Malle vidi rešitev v tem, da se v ustavi omenita oba jezika, ali pa nobeden. Poudaril je, da ima slovenska manjšina dobre možnosti, da pripravi deželno vlado k spremembi ustave, in da je trenutna deželna koalicija naklonjena slovenski manjšini.
Jon Petek
